David vzreja črne vdove in iz njih molze strup (FOTO)

Če vas bo kdaj ugriznil kakšen strupen pajek, vas bodo najverjetneje zdravniki pred smrtjo rešili s protistrupom, ki ga je pomagal ustvariti podjetni 38-letni David Šajnovič iz Miklavža na Dravskem polju. Skupaj s prijateljema je namreč razvil edini laboratorij v Sloveniji, ki pridobiva osnovno komponento za proizvodnjo protistrupov, in to je strup najbolj strupenih pajkov.

Gre za eno izmed idej bodočih podjetnikov, udeležencev programa Poni (Podjetno nad izzive), ki je potekal pri RRA Podravje – Maribor in ZRS Bistra Ptuj, kjer so bile ideje različne, toda cilj vseh udeležencev je bil enak: v štirimesečni vključitvi v program kar najbolj razviti svojo idejo in ob tem pridobiti osnovna podjetniška znanja, da bi nato suvereno stopili na samostojno podjetniško pot. Mnogim, ki so si v Kreativnem parku Drava v Mariboru ogledali podjetniške ideje pete skupine udeležencev, je najbolj padla v oči ideja Davida Šajnoviča.

Tri najbolj nevarne na svetu

Kako tudi ne, ko pa se že dobra tri leta ukvarja s tako imenovano molžo strupa iz črnih vdov. Iz tako pridobljene surovine velika farmacevtska podjetja pridelujejo protistrup. Raziskave komponent strupa so temelj za proizvodnjo novih zdravil in kemikalij v zdravstvu, farmaciji in kmetijstvu. Ves protistrup, ki je na voljo v Sloveniji in Evropi, je sicer proizveden na drugih celinah, stara celina s Slovenijo vred ga ne proizvaja.

Strup črne vdove je lahko smrten.

David ima v svojem laboratoriju v okviru nastajajočega podjetja Latrotech Laboratories tri najbolj nevarne črne vdove na svetu (latrodectus hesperus, geometricus in hasselti), ki jih ne le molze, temveč tudi goji, skupno pa ima doma že več kot tisoč pajkov. Že kot otrok, pri osmih letih, je David okoli hiše lovil pajke, jih dajal v kozarce, hranil in opazoval. Pri 12 letih je narisal vse samce in samice pajkov, ki jih je do takrat poznal, in zraven dopisal njihove značilnosti.

Pri 16 letih je ogled dokumentarca o Američanu, ki je v znanstvene namene iz črnih vdov molzel strup, pomenil prelomnico v njegovem življenju. Takrat se je mlademu fantu to zdel perfekten poklic.

David razlaga, da so pajki zelo predvidljive živali. Njihovo razpoloženje je mogoče ugotoviti glede na to, v kakšnem položaju imajo noge. »Dejstvo, da so zelo nevarni in da po drugi strani, ker jih razumem, ne predstavljajo nevarnosti zame, me pomirja. Že kot otrok sem v isti prostor dajal teritorialne vrste pajkov in opazoval njihove boje. Je pa res, da je strah pred pajki (arahnofobija) prirojen, in ne priučen, kar so potrdili z raziskavo.«

Na Štajerskem nastaja največji laboratorij v Evropi za proizvodnjo protistrupov.

Fant nas pouči, da obstaja 30 vrst črnih vdov, med njimi je ena slovenska, sam ima tri najbolj nevarne na svetu s treh celin, hitrost njihovega razmnoževanja pa je odvisna od vrste. Veseli ga, da »strupene živali po zaslugi našega dela ne bodo tako velika nevarnost, ker bo sam problem – strup – razrešen s protistrupom, pridelanim na lokalnem evropskem trgu. Naše delo na prvem mestu služi zaščiti živali in ljudi. Iz našega strupa pridobljen protistrup bo rešil življenja zastrupljenih in, kot upamo, tudi pajkov. Strupene živali se namreč iztreblja brez posebnih moralnih zadržkov, ker so za človeka nevarni. V naravi pa so sistemi tako kompleksni, da če izvzamemo eno samo živalsko vrsto, se lahko ekosistem docela zruši. Upamo, da bomo pripomogli k ohranitvi živalskih vrst, čeprav so strupene.«

Brez ugriza

Že v času, ko je David obiskoval Prvo mariborsko gimnazijo, je v tamkajšnjem akvariju terariju med opravljanjem poletnega dela pridobil nekaj mladičev črnih vdov, intenzivno pa se je začel z njimi ukvarjati pred dobrimi tremi leti. Ker odrasla črna vdova stane med 70 in 100 evri, se je odločil, da jih bo sam razmnoževal.

»Jajčeca pridobim po naravni poti. Hitrost njihovega razmnoževanja je odvisna od vrste. Glede na njihovo vrsto imam prirejene posode za pajke. Vsaka vrsta črne vdove ima glede na velikost telesa določene zahteve po prostornini posode, imeti mora dovolj prostora za mreže in hranjenje. Če so ti pogoji izpolnjeni, pajki nimajo razlogov, da bi šli kam drugam. Četudi bi imel odprte posode, se večina pajkov ne bi preselila. Hranim jih glede na razvojni stadij z ličinkami, mušicami in odraslimi hrošči.«

Sogovornik pove, da so za molžo strupa primerni le odrasli pajki, stari vsaj deset mesecev. Pajek živi povprečno leto dni, pri njem pa tri leta. Pri molži uporablja do živali prijazno metodo, ki jo je sam razvil. Pove le, da metode, ki so na tem področju že uveljavljene, zanj ne bi bile primerne, saj zaradi smrti živali niso donosne. »Gre za že sedmo različico metode, ki smo jo razvili sami, gotovo pa ni zadnja. Vedno obstaja možnost, da me kakšna črna vdova ugrizne. Do zdaj se to še ni zgodilo.«

Šajnovič sicer (zaenkrat) pridobiva zelo malo strupa, govori o mikrolitrih. Sodeluje z avstrijskim podjetjem, ki raziskuje proizvodnjo zdravil iz strupov. Ciljni odjemalci podjetja Latrotech Laboratories so velika farmacevtska podjetja, ki iz tako pridobljenega strupa, ki ga na dolgi rok ni mogoče skladiščiti, proizvajajo protistrup, ravno tako laboratoriji, saj strup vsebuje tudi določene komponente za proizvodnjo zdravil.

Želi si predvsem, da bi njegov laboratorij postal največja tovrstna ustanova, ne le v Sloveniji, temveč v Evropi. Omogočal bo veliko novih zaposlitev. Na svetu je namreč le pet podjetij, ki se ukvarjajo s pridelavo protistrupov, prihajajo pa iz ZDA, Avstralije, Mehike, Republike Južne Afrike in Argentine. »V Sloveniji želim zgraditi največji evropski laboratorij, ki bo pridobival ne le strupe pajkov, temveč tudi škorpijonov ter nekaterih strupenih morskih živali,« sklene Šajnovič.