Dedič izginil v Ameriki

V naselju Ravni Dol pod romarsko cerkvijo pri Novi Štifti stoji v dolini ob potoku leta 1882 sezidana in za tiste čase mogočna hiša, ki je bila 1970. tudi obnovljena. Ob njej stoji 85 let staro gospodarsko poslopje z večjim skednjem. Rojstni dom Marije Lavrin Šega je bil vsa ta leta zanjo in za moža Albina priljubljeno zavetje ob koncu tedna in času dopustov, ko sta se iz Ljubljane umaknila pod obronke ribniške Velike gore. Ne le žuborenje vode in obračanje mlinskega kolesa, počitek od gneče sta ponujala tudi cvetoča narava in spokoj razpotegnjenega naselja. Skladno življenje je leta 1994 pretrgala smrt gospodarja hiše, za katero je še naprej skrbela Marija, a pod bremenom let in bolečine ob izgubi partnerja ne več kot prej.

Deset let po odhodu moža, s katerim nista imela otrok, je širokogrudno sklenila, da bo imetje – poleg hiše in skednja gozd, travnike, sadovnjak in vrt – z oporoko oddala v roke mlajšim rodovom. Po svoji strani je za to določila vnuka svoje sestre, takrat 20-letnega Kristiana Della Schiavo iz Ribnice, in mu z darilno pogodbo, overjeno pri notarju v Kočevju, konec decembra 2004 prepisala večino premoženja. Ter upala, da bo z lastnikom nujnega deleža Matjažem Nedeljkom, Albinovim sinom iz prvega zakona, uredil zadeve brez težav.

Živi v ZDA

»Teta, Marijo sem tako klical, pa se je očitno zmotila, bi lahko dejal po vsem, kar se plete okoli tega premoženja, čeprav je s svoje strani naredila vse, da bo prav,« je Kristian pokazal na papirje, ki so bili zloženi v zajetni mapi. Potem pa nejevoljno skomignil, saj mu dve leti po tetini smrti še zmeraj ni uspelo razplesti vozla, ki ga je zavezal dedič Nedeljko. Rad bi namreč, kolikor pač lahko, uredil hišo in okolico, da je ne bi razjedal zob časa, in v njej ustvaril gnezdece za bodočo družino. A brez pravne podlage četrtinke Matjaževega nujnega deleža, ki je prav tako notarsko overjen, ne more nič. »Tudi prek vašega časopisa ga iščem, da se končno javi, saj sem bil po vseh drugih kanalih iskanja doslej neuspešen,« je vztrajen Kristian.

Leta 1994 ali leto pozneje naj bi se Nedeljko, ki je tudi ameriški državljan, mudil v Sloveniji, verjetno zaradi smrti očeta, domneva Kristian. Spominja se srečanja na dvorišču hiše in slovesa, ko mu je podaril kanadski dolar in obesek, ki ju hrani še danes. Takrat naj bi živel v kanadskem Ontariu, kjer so ga Ribničani še srečevali, zadnja leta pa je z družino nekje na zahodni obali ZDA, kjer naj bi se ukvarjal z lesom. Na (ne)znani naslov Kristian odtlej pošilja elektronsko pošto, a odziva kar ni in ni. Matjaž si preprosto ne želi stikov, a le zakaj, se sprašuje Kristian. »O njegovem bivališču poizvedujem zgolj v želji, da sprostiva ta četrtinski delež, brez katerega ne morem obnoviti hiše oziroma namensko uporabljati parcele in gozda.« O tem so ga podučili tudi na občini Ribnica, na sodišču pa so mu, pravi, predlagali iskanje deležnika ob plačilu 550 evrov. Če ga v desetih letih ne bodo izsledili, bo Nedeljkova četrtinka pripadla državi. »Kar pa je zame malce tvegan korak, saj bi bil Matjažev delež takrat, glede na to, da sem v obnovo hiše doslej nekaj le vložil, večji, kot je danes, s tem bi se dvignil tudi moj vložek za morebitni odkup njegovega deleža,« je izračunal. In se še bolj podal v iskanje tetinega pastorka.

S svojci nima stikov

Na ameriškemu veleposlaništvu v Ljubljani so mu rekli, da za to niso pristojni, s približno enako obrazložitvijo je bil odslovljen tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, zdaj upa, da mu bodo v pomoč priskočili na slovenski ambasadi v ZDA. »Potrkal sem tudi na vrata Albinove sestre Fani Bevk v Količevem pri Domžalah ter pri bratu Silvu, ki živi v Brežah pri Čemšeniku. Na teh naslovih pravijo, da ima Matjaž, ki sicer ne pride v Slovenijo, zagotovo bivališče v ZDA, a stikov z njim nimajo. Ne vem, katero pot naj še uberem, da bi se slišal in pogovoril z njim,« se sprašuje Kristian.

Toda puške v koruzo, vsaj glede skrbi za hišo, ki jo je leta 2004 prekril in tako rešil propadanja ter priklopil električno napeljavo, ne bo vrgel. Od takrat jo redno vzdržuje in plačuje vse stroške ter prispevke (vodo, elektriko, komunalo) in tudi davčne obveze za nepremičnine, vredne približno 27.000 evrov. Po obnovi kliče tudi že skedenj, ki je del stavbne dediščine.

V času, ko mladi vse bolj zapuščajo podeželje, bi rad 34-letni Kristian na njem ostal. A le kot lastnik celotnega imetja nekdanje tete. Ovira na njegovi poti je pravzaprav zgolj bežni znanec izpred 15 let, še vedno nedosegljivi Nedeljko.