Dekleta z jajci nad fante

Praznik šempav je nekaj posebnega, saj so zanj značilni pirhi, ki ne nastajajo za veliko noč, temveč na prvo majsko soboto. »Šempavski praznik sicer vsako leto praznujejo prvo nedeljo v maju v Žabčah, Zadlazu - Žabčah ter v Poljubinju in na Prapetnem,« pravi Danica Krivec iz Poljubinja, ki ima največ zaslug za ohranjanje tega starega običaja.

»To je pravzaprav obletnica blagoslovitve cerkve sv. Pavla, ki je bila v 16. stoletju zgrajena na Šempavu oziroma Žabijskem Vrhu. K prazniku spadajo tudi pirhi. Po legendi jih je ženske za nagrado naučil pisati mojster, ki je poslikal cerkev sv. Pavla, ker so mu prinašale vodo za barvanje.«

Žal praznika in prvomajskih pirhov zaradi zdajšnjih razmer letos ne bo, poskušali pa bodo, kot je povedal predsednik KS Poljubinj Andrej Leban, ustvariti videovsebine o pisanju pirhov in šempavskem prazniku, da bi jih v času prvomajskih praznikov predvajali na kanalu youtube.

Pisanje pirhov ob prazniku šempav sicer poteka vsako prvo soboto v maju, ko ženske iz Poljubinja in okolice z različnimi motivi in verzi popišejo kuhana jajca in jih nato pobarvajo z rdečo barvo. Aprila 2012 so ta običaj vpisali v register žive kulturne dediščine. »Izdelava šempavskih pirhov, povezana z dnevom blagoslova cerkve sv. Pavla, je posebnost v slovenskem prostoru,« preberemo v obrazložitvi vpisa.

Dekleta in žene so pirhe običajno napisale v soboto pred praznikom šempav. »Kuhana jajca so najprej popisala z voskom in jih nato pobarvala v bordo oziroma višnjevi barvi, ki so jo dajale tako imenovane treščice, zdrobljen les listnatega drevesa pražiljke ali bražiljke (Caesalpina crista), ki raste v Braziliji,« pravi Krivčeva. »Danes šempavske pirhe najpogosteje barvajo z industrijsko barvo za pirhe, za pisanje pa uporabljajo pisalke – poglce in peresnike s peresci.«

Pirhi so popisani z verzi ljubezenske, šaljive, zbadljive, domoljubne ali drugačne vsebine. Dopolnjeni so z rastlinskimi motivi, ki so pogosto podobni motivom z vezenin. Med cvetličnimi vzorčki prevladujejo solzice, s katerimi so ženske v maju krasile Marijin oltar, pogost pa je tudi motiv srčka s cvetjem. Pirhe so dekleta podarjala fantom na praznično šempavsko nedeljo, to je na prvo majsko nedeljo.

Z zapisanim verzom na podarjenem pirhu je dekle povedalo fantu, kaj si misli o njem, kaj od njega pričakuje ali kaj ji pri njem ni všeč. Pirhe so podarjale sorodnikom, znancem ali naključnim obiskovalcem tudi poročene žene in gospodinje, z njimi so se na ta dan obdarovale tudi prijateljice. V spomin na domači kraj so jih dobile predvsem tiste, ki so odhajale na delo v tujino. Otroci so na ta dan poslikane pirhe nesli v cerkev, ob šempavu so se igrali pikanje pirhov, ki se je ohranilo do danes.