KOŠARICA DOBROT
Deklica za vse prvič zadela
S košaro dobrot Slovenskih novic smo razveselili Stanko Vidovič. Upokojenka si krajša čas z dolgimi sprehodi in branjem knjig.
Odpri galerijo
Stanka s košaro Tuševih dobrot in gajbico sadja FOTO: Jaroslav Jankovič
HRASTNIK – Upokojenka Stanka Vidovič iz Hrastnika nas je počakala na parkirišču trgovine. »Veste, bila sem na avtobusu, sem šla po opravkih, pa nisem slišala telefona,« se je opravičila in takoj dodala: »Vašega darila sem resnično vesela. Nikoli v življenju nisem nič dobila.«
Naša nagrajenka je vse življenje živela v Hrastniku in si pokojnino prislužila z delom v steklarni, nato pa je delala kot čistilka v Kulturno-rekreacijskem domu KRT v Hrastniku. »Bila sem delavka, deklica za vse,« ponosno pove. To so bili časi, ko je Hrastnik živel kot rudarsko in steklarsko mesto in so vsi imeli delo. »Danes je drugače, morda je mladim celo težje,« pove Stanka, ki se je košare dobrot Slovenskih novic vidno razveselila.
Pred štirinajstimi dnevi se je preselila v novo, malo enosobno stanovanje v prvem nadstropju bloka v središču mesta. »Zame je dobro, zadovoljna sem,« pove Stanka in se nam še enkrat zahvali za bogat paket Tuševih izdelkov. Iz škatle je najprej potegnila steklenico ekstra deviškega oljčnega olja, potem 300-gramski paket sira ementalec.
»O, oljčno olje. Mi ga tu nismo uporabljali, potem pa mi ga je nosil sin, ki je bil precej na morju, zato ga dobro poznam.«
Košara dobrot, ki jo izžrebanim bralcem dostavimo na dom, vsebuje še zlato kavo, planšarski čaj, kozarec medu, napolitanke, oblite s čokolado, nektar, paket konzerv s tunino, polnomastno mleko, vrečico čipsa paprika, za zajtrk pa kilogram polnozrnatih muslijev.
Stanka je v roke vzela tudi bel kilogramski paket. »O, tudi Tuševa moka je tu,« je smeje pristavila in jo nežno postavila na mizo. V košari je našla tudi velik kozarec marmelade, simby kakav in kos ta dobre salame.
V lesenem zabojčku pa so nasuta jabolka, hruške iz sadovnjaka Žabkar. Da bo tudi v deževnih jesenskih dneh vsaj malo zadišalo po poletju in soncu, je v gajbici še kilogram mandarin in granatnih jabolk iz doline Neretve, kilogram belega grozdja s kmetije Krošelj in še kilogram kakijev kmetije Drnovšček.
»Oh, bodo prišli vnuki in pravnuki, za vsakega se bo kaj našlo,« nam je povedala Stanka, ki je svojčas zelo veliko planinarila s planinskim društvom po naših gorah. »Danes pa grem pogosto na nekajurni sprehod po okoliških vršacih.«
Njena druga ljubezen je branje. Ko nas je povabila v kuhinjo, smo na mizi opazili na široko odprto knjigo, roman, oblečen v usnjen ovitek. Tako pozornega odnosa do knjige že dolgo nismo srečali. V pleteni košari pa je bila mehka odeja za hladne dni. Stanka je razvezala pentljo in jo otipala: »Ooo, to bo toplo.«
Naša nagrajenka je vse življenje živela v Hrastniku in si pokojnino prislužila z delom v steklarni, nato pa je delala kot čistilka v Kulturno-rekreacijskem domu KRT v Hrastniku. »Bila sem delavka, deklica za vse,« ponosno pove. To so bili časi, ko je Hrastnik živel kot rudarsko in steklarsko mesto in so vsi imeli delo. »Danes je drugače, morda je mladim celo težje,« pove Stanka, ki se je košare dobrot Slovenskih novic vidno razveselila.
Pred štirinajstimi dnevi se je preselila v novo, malo enosobno stanovanje v prvem nadstropju bloka v središču mesta. »Zame je dobro, zadovoljna sem,« pove Stanka in se nam še enkrat zahvali za bogat paket Tuševih izdelkov. Iz škatle je najprej potegnila steklenico ekstra deviškega oljčnega olja, potem 300-gramski paket sira ementalec.
»O, oljčno olje. Mi ga tu nismo uporabljali, potem pa mi ga je nosil sin, ki je bil precej na morju, zato ga dobro poznam.«
Košara dobrot, ki jo izžrebanim bralcem dostavimo na dom, vsebuje še zlato kavo, planšarski čaj, kozarec medu, napolitanke, oblite s čokolado, nektar, paket konzerv s tunino, polnomastno mleko, vrečico čipsa paprika, za zajtrk pa kilogram polnozrnatih muslijev.
Zelo rada ima oljčno olje. FOTO: Jaroslav Jankovič
Stanka je v roke vzela tudi bel kilogramski paket. »O, tudi Tuševa moka je tu,« je smeje pristavila in jo nežno postavila na mizo. V košari je našla tudi velik kozarec marmelade, simby kakav in kos ta dobre salame.
V lesenem zabojčku pa so nasuta jabolka, hruške iz sadovnjaka Žabkar. Da bo tudi v deževnih jesenskih dneh vsaj malo zadišalo po poletju in soncu, je v gajbici še kilogram mandarin in granatnih jabolk iz doline Neretve, kilogram belega grozdja s kmetije Krošelj in še kilogram kakijev kmetije Drnovšček.
Oh, bodo prišli vnuki in pravnuki, za vsakega se bo kaj našlo.
»Oh, bodo prišli vnuki in pravnuki, za vsakega se bo kaj našlo,« nam je povedala Stanka, ki je svojčas zelo veliko planinarila s planinskim društvom po naših gorah. »Danes pa grem pogosto na nekajurni sprehod po okoliških vršacih.«
Njena druga ljubezen je branje. Ko nas je povabila v kuhinjo, smo na mizi opazili na široko odprto knjigo, roman, oblečen v usnjen ovitek. Tako pozornega odnosa do knjige že dolgo nismo srečali. V pleteni košari pa je bila mehka odeja za hladne dni. Stanka je razvezala pentljo in jo otipala: »Ooo, to bo toplo.«
