Delavec in šef doma, delo pa opravljeno

Junija so evropske države zrahljale ukrepe za omejevanje epidemije, tako da so se podjetja in prebivalci postopoma vrnili v razmeroma normalen delovni in življenjski ritem. Ta je opazno počasnejši kot pred izbruhom epidemije. Med bolj spremljanimi statistikami bodo v prihodnjih mesecih podatki o brezposelnih. Brezposelnost v državah evrskega območja se je junija povzpela za 7,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več od februarskega dna. Enako rast brezposelnosti je doživela Slovenija.

»Dejstvo je, da je v zadnjih mesecih duh ušel iz stekleničke in da so nekateri izjemno (in nekritično) navdušeni nad tem, kaj vse je mogoče opraviti na daljavo, po spletu. Govorim o delu na domu, izobraževanju na daljavo, napoveduje se, da bi z umetno inteligenco lahko tudi osnovne zdravstvene preglede opravili kar od doma, in podobno. Izziv koronakrize je torej v tem, koliko se bo državnim politikam uspelo zoperstaviti izključno ekonomskim interesom v ozadju razvoja umetne inteligence in ali bo obstajal prostor za demokratični korektiv, kritični premislek o tem, koliko so rešitve, ki jih prinaša visokotehnološka družba, res nekaj, kar prispeva k dobrobiti človeka in človeštva. Ta korektiv ne bo mogoč, če bodo iz razprave vnaprej izključeni določeni kritični glasovi, kot se je pred kratkim zgodilo v Sloveniji v primeru naravovarstvenih tem,« je pred nedavnim v pogovoru za Delo opozoril sociolog prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
 

Vračanje v pisarne. Za nekatere.

Ne glede na to, da v številnih državah, npr. v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji … že v večji meri opuščajo delo od doma, zaposleni se vračajo v pisarne, tudi v Sloveniji, je delo od doma oziroma na daljavo marsikje ostalo prevladujoče, celo edini način odnosa delodajalec-delavec. Kot se zdi, se bo takšen način delovanja marsikje še nadaljeval tudi v jesen, ko naj bi se po napovedih epidemiološke razmere celo poslabšale.

Kako ta situacija spremeni delovne razmere za delavce? Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pravi: »Delo od doma je resda ponekod postalo pogosta praksa, a vendarle se je večina zaposlenih vrnila na delo. V proizvodnji ga tako in tako večinoma ni mogoče opravljati od doma, v bolj fleksibilnih poklicih pa je to seveda mogoče. Opozoriti pa velja, da je treba upoštevati zakonske določbe, povezane s tem delom. Med samo epidemijo so bile te določbe uporabljane zelo ohlapno, zdaj pa razlog višje sile odpade, kar pomeni, da je treba opraviti spremembe pogodbe, nove ocene tveganja, določitev nadomestila stroškov za uporabo sredstev delavca, prijave na inšpekcijo in še kaj. Če to ni narejeno, tako delo ni zakonito. Splošno je težko reči, kako se posameznemu delavcu spreminjajo pogoji, saj gre za zelo individualne primere. Zagotovo je o tem treba razmišljati pri sklepanju nove pogodbe o zaposlitvi.«


Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, k temu dodaja: »Delo na daljavo ne pomeni manjše intenzivnosti dela, dialoga in srečevanja, ampak predvsem drugačne oblike. Mnogi so v novonastalih razmerah intenzivneje komunicirali s svojimi sodelavci, kolektivom in poslovnimi partnerji kot pred krizo, za kar pa so se čez noč navadili uporabljati digitalna orodja, ki so jih v večini podjetij že imeli, samo uporabljati jih še niso začeli. Novi način se je pokazal kot učinkovit, opazili smo, da so bili nekateri pri novih oblikah dela celo bolj produktivni, nekateri nekoliko manj, večini pa se je delovni čas podaljšal, saj je bilo težko razmejiti udobno domače okolje od improviziranega delovnega mesta. Večina ljudi se je rada vrnila h klasični obliki dela in marsikdo je bil prenasičen z delom prek ekranov.«
 

Nekaterim ustreza, drugim manj

So si pa strokovnjaki ob iskanju odgovorov na vprašanje, ali nam delo na daljavo ustreza ali ne, enotni, da nekaterim pač to ustreza, imajo doma ustrezne razmere in je delo takšno, da to omogoča. Drugim spet ne, iz podobnih razlogov. Tudi sicer smo različni, od popolnih individualistov, do tistih, ki nujno potrebujejo sodelovanje in druženje na dnevni bazi. Tudi pomanjkljivosti seveda obstajajo: manj medsebojne interakcije lahko pomeni slabo opravljeno delo, sledenje novosti na delovnem mestu, možnosti za posvetovanje, odpravljanje napak, učenje … Pa seveda druženje z ljudmi. Odtujenost za posel nikoli ni bila dobra in bo slej ko prej imela posledice tudi za posameznika.


»Čas dopustov je čas treznjenja in razmišljanja o prednostih in slabostih, ki so jih nove oblike dela prinesle. Verjamemo, da bo delo po koroni potekalo drugače. Verjetno ne v takšni obliki kot ob izbruhu krize, pričakujemo pa, da bosta kombinirana delo in komunikacija v živo in na daljavo. Delovna mesta, kjer pa se bo delo na daljavo pokazalo kot ustreznejša oblika, pa bo lahko ostala stalna oblika dela,« še pove Gorenšček in dodaja, da nam »izkušnja krize ne kaže samo ene poti za bodoče oblike dela. Menimo, da bo na odločitev podjetij vplivala praksa preteklega obdobja, iskanje skupnega interesa z zaposlenimi in interesa drugih deležnikov.«
 

Pasti dela na daljavo

Brez pasti niti pri delu na daljavo ne gre. Tako sindikalistka Jerkičeva opozarja: »Najprej nova pogodba o zaposlitvi: določitev pogojev za varno delo, zagotavljanje sredstev za delo, saj ni samo po sebi umevno, da delavec uporablja svoj računalnik, določitev nadomestila za uporabo domačega okolja, kar vključuje energijo, ogrevanje, prostor …, določitev delovnega časa oziroma fiksne ure, opredelitev pravice do odklopa, na primer, od kdaj do kdaj delavcu ni treba odgovarjati na e-pošto, dvigovati telefona …, pa še bi se našlo. Opozarjam še enkrat, da je sklenitev pogodbe o zaposlitvi prostovoljna, torej se mora tudi delavec strinjati s tem, da dela od doma.«


Po prepričanju Mitje Gorenščka ima delo na daljavo tako prednosti kot slabosti. »Ovira, da podjetja tega niso bolj izkoriščala, je predvsem toga zakonodaja s tega področja. Prav izkušnja s krizo je eden od razlogov, da se je država tega zavedela in se obvezala, da bo skupaj z drugimi socialnimi partnerji pripravila spremembe, ki bodo sistem poenostavile in bodo sprejemljive za vse strani. Prek zakonodajne procedure in konsenza na Ekonomsko-socialnem svetu bodo ugledale luč sveta in spodbudile delodajalce, da bodo te oblike dela uporabljali bolj kot pred krizo.«