Zapis zdravstvene delavke, ki da misliti: Ovira smo si mi sami

»Za mano je kar nekaj neprespanih noči, delo je naporno kot še nikoli. Lahko pa rečem, da sem na svoje delo in tim zelo ponosna,« je zapisala A. B. zaposlena na Kliniki Golnik, kjer je vzpostavljena ena izmed bolnišnic z bolniki s covidom. V časih, ko mnogi govorijo o kršenju svoboščin in na plano (predvsem na spletnih omrežjih) prihajajo razne teorije o neobstoju virusa in o zavajanju glede številke okuženih, ona piše takole (nelektorirano): 

»Znašli smo se v situaciji, ko nas z vseh smeri bombandirajo črne novice, brutalna statistika, strah, negotovost in različna mnenja. Nekateri nasprotniki nošenja mask in drugih preventivnih ukrepov svojo teorijo zagovarjajo s tem, da je število obolelih kljub ukrepom vedno večje - to je zelo logično in pričakovano. Prihaja zima, čas, ko velika razlika med hladnimi temperaturami zunaj in toplimi temperaturami v notranjih prostorih močno poveča dovzetnost za različna virusna in bakterijska obolenja. Najhitreje se širi med oktobrom in marcem, ko povprečje temperatur ne preseže 20 stopinj celzija. Verjamem, da ste skeptični, naveličani, zmedeni in negotovi, omejili so nas. Kako pa se bomo z virusom spopadli je odvisno od nas samih; bodite strpni, maske in ukrepi vas ne ovirajo, ovira ste vi sami.«

Ali ni domače najslajše? 

Gornjemu je dodala še nekaj misli. »Domače kosilo je najbolj slastno, kava v džezvi najbolj zadiši, družba družine je najbolj pristna. Jesenska paleta barv narave je čudovita, sprehod po gozdu zbistri glavo, pohod v hribe krepi, knjiga napolni um, ob glasbi tudi človek brez posluha nekaj mrmra. Nov plašč si lahko brez problema naročiš tudi preko spleta, tudi lanski ti zelo lepo pristaja, zagotovo imaš tudi Skype.«