KOLIKO SLOVENCEV BI SE CEPILO?
Se bodo Janša in drugi cepili s cepivom AstraZenece? Beovićeva navdušena nad idejo (VIDEO)
Poudarja, da v Evropi beležimo dva primera nevarnih krvnih strdkov na milijon cepljenj.
Odpri galerijo
Bojana Beović. FOTO: Jože Suhadolnik
V ponedeljek je bilo v 4842 PCR-testih potrjeno 918 novih primerov okužb s koronavirusom. Delež okuženih je 19-odstoten, kar je več kot v minulih dneh. S hitrimi testi so testirali 47.109 oseb. Število aktivnih primerov je nekoliko nižje kot v nedeljo (10.255), še poroča sledilnik covida 19.
Vlada je objavila, da je sedemdnevno povprečno število okužb danes večje kot dan pred tem – 716. Je pa manj oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo zaradi covida 19. Število hospitaliziranih je 451 (83 jih potrebuje intenzivno zdravljenje), umrle pa so tri osebe.
Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida 19 sta sodelovali Ada Hočevar Grom z NIJZ in vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović.
Beovićeva je dejala, da strokovnjaki na začetku široke uporabe cepiva vedno spremljajo neželene dogodke. Tudi cepiva proti covidu 19 so bila po njenih besedah pred široko uporabo preizkušena v obsežnih kliničnih raziskavah, v katere da je bilo vključeno več desettisoč ljudi. Pri tem skrbno spremljajo neželene dogodke. Nekateri so redkejši, zato jih lahko opazijo šele, ko cepivo dobi npr. milijon ljudi. V Evropi te podatke zbira Evropska agencija za zdravila (Ema), na svetovni ravni pa Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). »Pri številnih prijavljenih neželenih dogodkih vzroka oziroma vzročne povezanosti s cepljenjem ni mogoče neposredno določiti.« Ema po njenem poudarja, da korist cepljenja presega nevarnost cepljenja, zato naj se cepljenje nadaljuje, medtem pa se bo nadaljevala tudi analiza zapletov.
Beovićeva je dejala tudi, da v Evropi beležimo dva dogodka z nevarnimi krvnimi strdki na milijon cepljenj, sicer pa je pogostnost hudih strdkov tri na 1000 ljudi na leto po nedavni ameriški raziskavi. Strdki so pogostejši pri starejših ljudeh. Po drugi strani poudarja, da v Sloveniji takih dogodkov za zdaj niso zabeležili, skrbno pa spremljajo neželene učinke po cepljenju pri nas in poročila Eme. Če bo ta dala pozitivno oceno za AstraZeneco, se zdi Beovićevi imenitna ideja, da bi se s tem cepivom cepil tudi slovenski politični vrh, saj bi s tem po njenem mnenju povrnili zaupanje ljudi.
Ada Hočevar Grom iz NIJZ je predstavila rezultate ankete SI-PANDA o tem, koliko Slovencev je zainteresirano za cepljenje. Po njenih besedah se je izkazalo, da bi se cepilo 52 odstotkov anketiranih, ko bo cepivo zanje na voljo. Namera za cepljenje s starostjo oseb narašča. Po pričakovanjih je najvišja v starostni skupini od 65 do 74 let (76 odstotkov). Cepiti se namerava več moških (58 odstotkov) kot žensk (46 odstotkov). Večja naklonjenost cepljenju je tudi med osebami s kroničnimi obolenji (65 odstotkov).
Vlada je objavila, da je sedemdnevno povprečno število okužb danes večje kot dan pred tem – 716. Je pa manj oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo zaradi covida 19. Število hospitaliziranih je 451 (83 jih potrebuje intenzivno zdravljenje), umrle pa so tri osebe.
Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida 19 sta sodelovali Ada Hočevar Grom z NIJZ in vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović.
Beovićeva je dejala, da strokovnjaki na začetku široke uporabe cepiva vedno spremljajo neželene dogodke. Tudi cepiva proti covidu 19 so bila po njenih besedah pred široko uporabo preizkušena v obsežnih kliničnih raziskavah, v katere da je bilo vključeno več desettisoč ljudi. Pri tem skrbno spremljajo neželene dogodke. Nekateri so redkejši, zato jih lahko opazijo šele, ko cepivo dobi npr. milijon ljudi. V Evropi te podatke zbira Evropska agencija za zdravila (Ema), na svetovni ravni pa Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). »Pri številnih prijavljenih neželenih dogodkih vzroka oziroma vzročne povezanosti s cepljenjem ni mogoče neposredno določiti.« Ema po njenem poudarja, da korist cepljenja presega nevarnost cepljenja, zato naj se cepljenje nadaljuje, medtem pa se bo nadaljevala tudi analiza zapletov.
Imenitna ideja, da se cepi tudi slovenski politični vrh
Beovićeva je dejala tudi, da v Evropi beležimo dva dogodka z nevarnimi krvnimi strdki na milijon cepljenj, sicer pa je pogostnost hudih strdkov tri na 1000 ljudi na leto po nedavni ameriški raziskavi. Strdki so pogostejši pri starejših ljudeh. Po drugi strani poudarja, da v Sloveniji takih dogodkov za zdaj niso zabeležili, skrbno pa spremljajo neželene učinke po cepljenju pri nas in poročila Eme. Če bo ta dala pozitivno oceno za AstraZeneco, se zdi Beovićevi imenitna ideja, da bi se s tem cepivom cepil tudi slovenski politični vrh, saj bi s tem po njenem mnenju povrnili zaupanje ljudi.
Cepila bi se dobra polovica anketiranih
Ada Hočevar Grom iz NIJZ je predstavila rezultate ankete SI-PANDA o tem, koliko Slovencev je zainteresirano za cepljenje. Po njenih besedah se je izkazalo, da bi se cepilo 52 odstotkov anketiranih, ko bo cepivo zanje na voljo. Namera za cepljenje s starostjo oseb narašča. Po pričakovanjih je najvišja v starostni skupini od 65 do 74 let (76 odstotkov). Cepiti se namerava več moških (58 odstotkov) kot žensk (46 odstotkov). Večja naklonjenost cepljenju je tudi med osebami s kroničnimi obolenji (65 odstotkov).
