OBELTNICA
Delo, vse najboljše za 60 let!
Na slovesnosti v Cankarjevem domu odprli tudi razstavo Časopis, prvi odtis zgodovine.
Odpri galerijo
Vedeti več pomeni imeti moč. S tem sloganom stopa časopis Delo v svoje jubilejno leto izhajanja. Maja se bo namreč odvrtelo že 60 let, odkar je na slovenske ulice in v slovenske domove prišel novi časnik, nastal z združitvijo dotedanjega Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice.
Prvega maja 1959 se je rodilo Delo in hitro postalo eden osrednjih časopisov naše države, ki tudi še v času poplave hitrih informacij po drugih medijskih kanalih ostaja eden najpomembnejših delov in (so)oblikovalcev medijske krajine. Temu se je v našem kulturnem hramu, ljubljanskem Cankarjevem domu, v sredo zvečer poklonila večstoglava množica tistih, ki si dneva brez izvoda še danes ne morejo zamisliti. Ker si želijo vedeti, poznati in razumeti svet, v katerem živijo.
»Zrela in odprta demokratična družba potrebuje tiskane medije, ki so temeljni in osnovni vir posredovanja verodostojnih informacij in vsebin,« je v uvodnem nagovoru slovesnosti poudaril Stojan Petrič, predsednik uprave družbe FMR, ta je lastnica medijske hiše Delo, ki izdaja tudi med Slovenci najbolj priljubljen časnik Slovenske novice.
Dvorana Cankarjevega doma je bila nabita do zadnjega kotička. Gostje so si ob povezovalnih besedah novinarke Vesne Milek in dramskega igralca Braneta Završana na filmskem platnu ogledali zgodovino časopisa in medijske hiše Delo z njenimi prelomnimi dogodki v minulih šestih desetletjih.
Gostje so pozorno, radovedno in ob nekaterih anekdotah o novinarskem ustvarjanju s smehom spremljali prireditev, ki sta jo popestrila še glasbena nastopa Pera Lovšina, nekaj let tudi (športnega) novinarja, in nato Jadranke Juras.
Novinarji s(m)o tisti, ki posredujemo zgodbe. A zgodb ne bi bilo brez ljudi, zaradi katerih jih lahko spišemo. Zato so žaromete v drugem delu slovesnosti preusmerili na ključne akterje zgodb, ki so lani pustili najgloblje sledi. Izmed deseterice (oziroma enajsterice) nominirancev za laskavo priznanje Delove osebnosti leta sta po mnenju uredništva in bralcev minulo leto najbolj zaznamovala kirurga dr. Uroš Ahčan in asist. dr. Vojko Didanovič z rekonstrukcijo nosu, s katero sta pacientki vrnila dostojno življenje. »Hvala, ker ste podprli dobro medicino,« sta se ganjeno zahvalila ob častni nagradi, dodatni motivaciji, da še naprej stopata po poti, ki gradi boljši jutri.
V zadnjem približno desetletju, predvsem z družabnimi omrežji in vseprisotnostjo svetovnega spleta, se je medijska industrija korenito spremenila. A čeprav prihajajo vselej nove spletne vsebine, papir ostaja. In bo ostal. Ko je nekaj črno na belem odtisnjeno, to tam ostane. Nespremenjeno. In z vsakim pretečenim dnem postaja tudi del naše zgodovine. To je z razstavo muzeja tiska Časopis, prvi odtis zgodovine, ki so jo po prireditvi ob Delovem jubileju slovesno odprli v preddverju Cankarjevega doma, pokazal njen avtor Ali Žerdin.
Dvesto izjemnih naslovnic iz domačega in svetovnega tiska je kot časovna kapsula, v katero lahko pokukate še med 10. januarjem in 10. februarjem ter med 21. februarjem in 1. aprilom 2019.
Prvega maja 1959 se je rodilo Delo in hitro postalo eden osrednjih časopisov naše države, ki tudi še v času poplave hitrih informacij po drugih medijskih kanalih ostaja eden najpomembnejših delov in (so)oblikovalcev medijske krajine. Temu se je v našem kulturnem hramu, ljubljanskem Cankarjevem domu, v sredo zvečer poklonila večstoglava množica tistih, ki si dneva brez izvoda še danes ne morejo zamisliti. Ker si želijo vedeti, poznati in razumeti svet, v katerem živijo.
»Zrela in odprta demokratična družba potrebuje tiskane medije, ki so temeljni in osnovni vir posredovanja verodostojnih informacij in vsebin,« je v uvodnem nagovoru slovesnosti poudaril Stojan Petrič, predsednik uprave družbe FMR, ta je lastnica medijske hiše Delo, ki izdaja tudi med Slovenci najbolj priljubljen časnik Slovenske novice.
Dvorana Cankarjevega doma je bila nabita do zadnjega kotička. Gostje so si ob povezovalnih besedah novinarke Vesne Milek in dramskega igralca Braneta Završana na filmskem platnu ogledali zgodovino časopisa in medijske hiše Delo z njenimi prelomnimi dogodki v minulih šestih desetletjih.
Gostje so pozorno, radovedno in ob nekaterih anekdotah o novinarskem ustvarjanju s smehom spremljali prireditev, ki sta jo popestrila še glasbena nastopa Pera Lovšina, nekaj let tudi (športnega) novinarja, in nato Jadranke Juras.
Zrela in odprta demokratična družba potrebuje tiskane medije, ki so temeljni in osnovni vir posredovanja verodostojnih informacij in vsebin.
Novinarji s(m)o tisti, ki posredujemo zgodbe. A zgodb ne bi bilo brez ljudi, zaradi katerih jih lahko spišemo. Zato so žaromete v drugem delu slovesnosti preusmerili na ključne akterje zgodb, ki so lani pustili najgloblje sledi. Izmed deseterice (oziroma enajsterice) nominirancev za laskavo priznanje Delove osebnosti leta sta po mnenju uredništva in bralcev minulo leto najbolj zaznamovala kirurga dr. Uroš Ahčan in asist. dr. Vojko Didanovič z rekonstrukcijo nosu, s katero sta pacientki vrnila dostojno življenje. »Hvala, ker ste podprli dobro medicino,« sta se ganjeno zahvalila ob častni nagradi, dodatni motivaciji, da še naprej stopata po poti, ki gradi boljši jutri.
V zadnjem približno desetletju, predvsem z družabnimi omrežji in vseprisotnostjo svetovnega spleta, se je medijska industrija korenito spremenila. A čeprav prihajajo vselej nove spletne vsebine, papir ostaja. In bo ostal. Ko je nekaj črno na belem odtisnjeno, to tam ostane. Nespremenjeno. In z vsakim pretečenim dnem postaja tudi del naše zgodovine. To je z razstavo muzeja tiska Časopis, prvi odtis zgodovine, ki so jo po prireditvi ob Delovem jubileju slovesno odprli v preddverju Cankarjevega doma, pokazal njen avtor Ali Žerdin.
1. maja 1959 se je rodilo Delo.
Dvesto izjemnih naslovnic iz domačega in svetovnega tiska je kot časovna kapsula, v katero lahko pokukate še med 10. januarjem in 10. februarjem ter med 21. februarjem in 1. aprilom 2019.