Denar pod žimnico? Napaka, a ne nosimo vseh jajc v eni košari

Strah pred novo gospodarsko krizo je v svetu še kako prisoten. Ta pa ne pomeni le težave v gospodarstvo, pač pa tudi na področju sociale, dela in posledično osebne stiske. Zato ni zanemarljiv nasvet, da svoje prihranke, pa naj si gre za 200 evrov ali pa več tisoč poskušamo nalagati in »obračati« v smislu zaslužka.



Mnogi so v času prvega vala epidemije koronavirusa na glas spodbujali k nakupu zlata, ki naj bi bil dokaj varna in večna naložba. A Mitja Vezovišek iz priznane svetovalne skupine Vezovišek pravi, da ni nujno tako: »Veliko neodvisnih svetovalcev vam bo odgovorilo, da zlato ni njihova najljubša naložba, medtem ko prodajalci zlata seveda vedno poudarjajo njegovo zgodovinsko odpornost na krize in ohranjanje vrednosti skozi čas. Dejansko nam zlato ne prinaša ničesar, razen stroškov hrambe in zavarovanja. Za razliko od delnic, obveznic ali nepremičnin res ne prinaša ne dividend, ne obresti ne najemnin. Kljub temu smo v naši svetovalni hiši Vezovišek & Partnerji mnenja, da zlato ima vlogo v razpršenem portfelju naložb, a naj predstavlja manj kot 10 odstotkov celotnega portfelja. V času krize pa seveda vrednost zlata raste, pri čemer koronakriza ni izjema.«

 
Povpraševanje po zlatu narašča: naložba za ranljiva obodbja

Da povpraševanju po zlatu narašča pa pove Matjaž Lorenčič iz Ilirike, borznoposredniške hiše: »Predvidevamo, da bo cena zlata zaradi radodarnih denarnih politik centralnih bank in svetovnih vlad najverjetneje še naprej naraščala. Pogosto je gibanje cene zlata obratno od gibanja svetovnih delniških trgov in je do neke mere to naložba za tvegana in volatilna obdobja. Še posebej pride to do izraza pri močnejših korekcijah delniških tečajev.« Dodaja podobno kot Vezovišek, da vedno predlagajo vlagateljem, da je zlato le del njihovih naložb. Tega pa ni potrebno kupovati v fizični obliki: »Preko naše borzno posredniške hiše Ilirika lahko kupijo vrednostne papirje vezane na zlato, ki vlagatelju ponujajo direktno izpostavljenost gibanju cene zlata.«
 
Oba sogovornika Slovencem in Slovenkam svetujeta, da ob odločitvi za vlaganje svojega privarčevanega denarja, poskrbijo za razpršenost: »In sicer v dobro razpršen portfelj različnihnaložb, tako z vidika naložbenih razredov (delnice, obveznice in alternativne naložbe), kot z vidika upravljavcev - znan pregovor pravi, da ne nosimo vseh jajc v eni košari,« poudarja Vezovišek.

Pustiti ležati doma ali na banki 2000 evrov je najmanj smotrno

Povprašali smo tudi, kaj bi svetovali nekomu, ki ima ta čas 2000 evrov privarčevanega in bi jih želel oplemeniti. Je to sploh pravi čas za investicijo? Lorenčič iz Ilirike odgovarja: »Na splošno velja, da je za gospodinjstva oziroma za vse male vlagatelje ključnega pomena varčevanje. Pri tem morajo poskrbeti za razpršitev privarčevanih sredstev, ker je primeru investicije le v eno naložbo varčevalec izpostavljen prevelikemu tveganju le te naložbe. Varčevalec mora poskrbeti, da privarčevana sredstva zaradi inflacije s časom ne izgubijo na kupni moči. Temu primerno je smiselno del privarčevanih sredstev postopno vlagati na kapitalske trge, bodisi mesečno, kvartalno ali letno. Ob tem se je potrebno zavedati, da je investiranje v vrednostne papirje dolgoleten in počasen proces za katerega je na trgu optimalno najti profesionalne ponudnike finančnih storitev z dolgoletno tradicijo. Vlagatelj mora biti ob tem pozoren na višino stroškov, ki mu jih ta finančna inštitucija obračuna za izbrano finančno storitev, kot je na primer dodatno varčevanje za prihodnost.«


Ob tem je seveda treba premisliti, ali si želimo odpreti trgovalni račun ter imeti s tem povezane stroške. Dejstvo je zagotovo eno: če presežek denarja leži na banki, je to najslabša naložba, kajti obresti so tako nizke, da so skorajda nezaznavne.
 

Tek na dolge proge: daljše je obdobje, bolj se obrestuje

Vezovišek svetuje takole: »Z 2000 evri težko sestavimo razpršen naložbeni portfelj, poleg tega smo omejeni pri izbiri produktov. Če ne drugega nas omejujejo stroški pri nakupu zlata, kotirajočih skladov, delnic ipd. V tem primeru bomo verjetno najbolj enostavno ta sredstva razpršili znotraj krovnega vzajemnega sklada. Pri tem moramo paziti na stroške, ki jih obračunavajo in davčni efekt, da ne bomo na koncu kljub pozitivnem razvoju trgov ostali brez donosa. Za bolj varno naložbo je primerno, da 50 odstotkom investiramo v obvezniški, 50 odstotkov pa v globalno razpršeni delniški podsklad. Pri tem je nujno poznati osnovna pravila investiranja, kjer eno izmed prvih pravi, da je investiranje tek na dolge proge. Dalj časa kot držimo naložbe bolj verjetno je, da bomo imeli pozitiven rezultat. Najmanj 3, še raje 5, najbolj realno pa 10 let.«

Dodaja, da mora vsak posameznik, gospodinjstvo poskrbeti za tri vreče denarja: Prva, najmanjša je transakcijska, druga, malo večja likvidnostna in tretja, največja naložbena, kamor sodijo vse vrste naložb, od delnic, obveznic preko zlata, nepremičnin, zasebnega kapitala in dolga, morda tudi kriptovalut in umetnin.