Deseti brat pod zvezdami

Jasna noč in zvezde, ki so bile tri zaporedne vikende naklonjene igralcem, naturščikom iz logov Jurčičeve Muljave, so predstavi dajale kuliso čarobnosti v letu, ko obhajamo 140-letnico pisateljeve smrti. Bučen aplavz in številni obiskovalci, ki so se vrnili pod nebesni svod, so neutrudni ekipi amaterskih igralcev dajali spodbudo, da ne prekinejo tradicije uprizarjanja mojstrovin dolenjskega rojaka.

»Po koronskem letu, ko smo morali večino časa preživeti v stanovanjih, smo se z veseljem pa tudi s strahom in v negotovosti vrnili na prosto, pod zvezde, v letno gledališče, kjer nam je uspelo večkrat napolniti dolino pod Jurčičevo domačijo,« je dogajanje v borštu zaobjel Igor Adamič, režiser predstave in gonilna sila kulturnikov, ki so se tokrat lotili prvega slovenskega romana Deseti brat, ki je bil na Muljavi prvič uprizorjen pred 110 leti. »Spet so zasijale luči, čutili smo vznemirjenje, občudovanje, slišal se je smeh in kar je najpomembneje za igralce – tudi aplavz. V dveh mesecih, ko smo kljub koronski negotovosti domala vsak dan bedeli na Jurčičevi domačiji, je ekipa pokazala neverjetno povezanost, delavnost, strpnost, kolegialnost in nesebično skrb za naše izročilo. Stkala so se nova prijateljstva, v ospredje pa so stopili posamezniki, ki so začutili, da letno gledališče ni le projekt, temveč kulturno izročilo, ki ima več kot 100-letno zgodovino, ki povezuje vso muljavsko dolino, velik del občine Ivančna Gorica, glas pa se sliši po celotni Sloveniji.«

Predstave, šest so jih spravili pod streho, si je ogledalo okoli 2400 obiskovalcev. Sreča jim je bila še posebno mila, saj ne med pripravami ne predstavami niso imeli težav z vremenom, ki jim jo je v zadnjem desetletju večkrat zagodlo. Nihče se ni okužil, pa tudi več kot tri četrt igralcev je že cepljenih. Smelo se ozirajo tudi v prihodnost, ko bodo iz arhiva potegnili Rokovnjače, nazadnje so jih uprizorili leta 1985, novo dramatizacijo Danijela Zupančiča pa bo uprizorilo več kot 60 članov ekipe.