Desetletje zaznamovano z vročino
Ekstremno vreme je leta 2024 doseglo nevarne nove razsežnosti. Rekordno visoke temperature v tem letu so sprožile dolgotrajne intenzivne vročinske valove s temperaturami nad 50 °C, suše, požare, nevihte in poplave, ki so ubili na tisoče ljudi in prisilili milijone, da zapustijo svoj dom. Leto 2024 je bilo po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) več kot 1,5 °C toplejše od povprečne temperature v predindustrijskem obdobju.
41 dni nevarne vročine so dodale podnebne spremembe v letu 2024.
Eno ali več posameznih let, ki presežejo 1,5 °C, sicer ne pomeni nujno, da je »prizadevanje za omejitev dviga temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko raven«, kot je navedeno v Pariškem sporazumu, nedosegljivo. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) opredeljuje podnebne spremembe kot spremembo stanja podnebja, ki traja daljše obdobje, običajno desetletja ali dlje. Zato je treba preseganje ravni segrevanja za 1,5 °C in 2,0 °C, na katere se nanaša Pariški sporazum, razumeti kot preseganje v daljšem obdobju, običajno desetletja ali več, čeprav sam sporazum niti ne podaja natančne opredelitve.
Brez primere
Cilj Pariškega sporazuma je omejiti globalno segrevanje na precej pod 2 °C glede na predindustrijsko raven, pri čemer si prizadeva omejiti segrevanje na 1,5 °C. Kljub temu da je bilo ozračje v preteklem letu več kot 1,5 °C toplejše od predindustrijske ravni, v dolgoletnem povprečju, ki ga predvideva sporazum, tega mejnika še nismo presegli. Je pa ozračje glede na dolgoletno povprečje približno 1,2 °C toplejše kot pred 200 leti. Leto 2024 bo po podatkih WMO tudi najtoplejše zabeleženo leto, s čimer se bo zaključilo desetletje brez primere, zaznamovano z vročino, ki jo povzročajo človeške aktivnosti.
V letu 2024 je vrsta poročil WMO poudarila tudi hitro stopnjo podnebnih sprememb in njihove daljnosežne posledice za vse vidike trajnostnega razvoja. Po podatkih WMO so podnebne spremembe v letu 2024 dodale 41 dni nevarne vročine, kar je škodovalo zdravju ljudi in ekosistemom. Podnebne spremembe so prav tako okrepile 26 od 29 vremenskih dogodkov, ki jih je preučila organizacija World Weather Attribution, pri čemer je bilo več milijonov ljudi razseljenih.
Tudi v Sloveniji je bilo nadpovprečno toplo. Temperature v prvih 11 mesecih tega leta so bile 1,9 stopinje višje od obdobja 1991–2020, z decembrom vred pa predvidoma 1,7 °C višje od povprečja v omenjenem 30-letnem obdobju.
Topel in suh december
December se je poslovil kot nadpovprečno topel. Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 1,0 °C. Decembrska višina padavin je bila na ravni države glede na primerjalno obdobje 1991–2020 podpovprečna. Kazalnik višine padavin je na državni ravni znašal 43 odstotkov, kar uvršča december 2024 med 12 najbolj suhih od 1950. Po delnih podatkih Arsa je bil lanski december toplejši od povprečja, podpovprečno namočen ter bolj osončen kot običajno.
Minuli december se je na ravni Slovenije uvrstil med šest najbolj osončenih od leta 1961.
Decembrska višina padavin je bila na ravni države glede na primerjalno obdobje 1991–2020 podpovprečna. Snežne razmere so bile v večjem delu Slovenije tako po višini snega kot po trajanju podpovprečne, povprečne pa v višje ležečih predelih južne polovice Slovenije, v sredogorju in v nekaterih alpskih dolinah. Na najvišjih vrhovih je bilo za december zelo malo snega, na Kredarici je bila snežna odeja debela samo okoli 30 centimetrov. Sneženje v noči na 23. december je bilo sicer v večjem delu Slovenije daleč najbolj izrazito v vsem mesecu. Marsikje po nižinah severovzhodne in vzhodne Slovenije decembra nismo izmerili snežne odeje ali pa je bila ta debela komaj centimeter ali dva. Je pa bil lanski december obsijan s soncem: na ravni Slovenije se je uvrstil med šest najbolj osončenih od leta 1961.
Glede na to, da nič ne kaže, da bi se izpusti toplogrednih plinov hitro bistveno zmanjšali, je po podatkih klimatologov »upanje na 1,5 stopinje iz Pariškega sporazuma praktično že izgubljeno, malo verjeten pa je tudi cilj omejitve globalnega segrevanja pod 2 °C«.
Podnebne zaveze
Prva globalna inventura (Global Stocktake) pod okriljem Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) je bila zaključena na COP28 v Dubaju decembra 2023. Ugotovitve kažejo, da obstaja ozko okno priložnosti za prilagoditev poti, da bi se izognili nevarnim posledicam podnebnih sprememb. Zaveza UNFCCC za leto 2025 se osredotoča na povečanje ambicij pri podnebnih ciljih. Države bodo morale posodobiti svoje cilje za zmanjšanje emisij, da bi dosegli cilj omejitve segrevanja na 1,5 °C. Leto 2025 bo ključno za poročanje o napredku v globalni inventuri. Okrepila se bo podpora državam v razvoju z večjim financiranjem za prilagoditev in zmanjšanje emisij. Poudarek bo tudi na izboljšanju tržnih mehanizmov za dosego podnebnih ciljev.
