Devetletna Zala Metko očedila in ji spletla kitke (FOTO)

Devetletna Zala iz Jelš pri Velikem Podlogu je že dan pred štefanovim poskrbela za kobilo, s katero je jezdila na najstarejšem žegnanju konj v državi, v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju.

»Očedila sem jo, pa ji spletla kitke, čeprav mi niso najbolje uspele,« se je nasmehnilo dekletce, ki se je letošnjega blagoslova konj kljub svoji mladosti udeležila že tretjič, dvakrat je bila s ponijem, zdaj z veliko Metko, kobilo slovenske hladnokrvne pasme, eno od desetih konj iz domačega hleva.

Zala je stara devet let, pa se je že tretjič udeležila blagoslova konj v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Nina in Sandi Kovačević sta bila s svojima konjema in opravo deležna veliko pozornosti.

Da je bilo vse, kot mora biti, sta nad varnostjo bdela tudi policista konjenika.

Da bi bila res prepričana o svojih jahalnih sposobnostih, jo je že pred štefanovim večkrat jezdila, za vsak primer pa jo je spremljal oče. Zala je namreč jahala v družbi kakšnih 150 konj, ki so se iz Šentjerneja po taktih Pihalnega orkestra Šentjernej podali v dva kilometra oddaljeno Dolenjo Staro vas. Sončno, čeprav hladno jutro je k ogledu povorke in blagoslova privabilo res ogromno ljudi, po ocenah se jih je zbralo 2000 ali celo več, prišli pa so od blizu in daleč. Tako kot konjeniki.

Iz Ljubljane sta prišla zakonca Nina in Sandi Kovačević, ki imata od letos konje sicer nekoliko bližje, pri Urški in Boštjanu v Hlevu pod Gorjanci na Selah pri Ratežu. »Vsako leto prideva v Šentjernej, ki je prestolnica konj. Je čudovit dogodek in tako združiva prijetno s koristnim,« razlaga Nina, jezdila je na žrebcu andaluzijcu, ki sta ga pripeljala iz Španije, on pa na kobili holštajnerki nemške linije.

Domačini so z napitki in prigrizki poskrbeli za obiskovalce.

Štefanovo sovpada z državnim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti, zato je bila maša posvečena tudi naši domovini.

Nekoč za delo, zdaj za šport

Letos še s ponijem

Biti praporščak štefanove povorke je posebna čast. Domačini in gasilci, člani Prostovoljnega gasilskega društva Dolenja Stara vas, ki vsako leto pripravijo žegnanje, so se odločili, da bo tokrat na čelu procesije domačin Franc Frančič. Letos je bil blagoslov konj zanj jubilejen, žegnanja se je namreč udeležil točno petdesetič! »Prvič sem šel na žegnanje pri dvanajstih, potem sem manjkal le dvakrat, in sicer ko sem bil v vojski in enkrat zaradi poškodbe,« je povedal; zjutraj, preden je zajahal konja in odjezdil proti Šentjerneju, je moral poskrbeti za več kot 200 glav govedi.

Letos je običaj pri cerkvici sv. Frančiška Ksaverja, ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana, neprekinjeno potekal že 166. »Krajevna kronika omenja blagoslov konj v naši vasi že leta 1711, neprekinjeno pa ta običaj poteka celih 166 let. Prekinili ga nista ne vojna ne korona. V preteklosti so prišli žegnat konje, ker je bil konj nepogrešljiv za delo na kmetijah. Bil je delovna žival, za transport, za delo na polju in v gozdu, zato so ga blagoslovili, da bi bilo leto dobro in da bi bili konji zdravi. Zdaj jih imajo ljudje ljubiteljsko in za šport,« je dejal Gašper Frančič, predsednik PGD Dolenja Stara vas, in se ob tej priložnosti zahvalil občini, ki gasilcem pomaga z vso zahtevano papirologijo, te pa zaradi množičnosti prireditve ni malo.

Franc Frančič je svojo jubilejno petdeseto udeležbo na žegnanju zaznamoval kot praporščak.

Takoj za praporščakom je bil v povorki občinski pihalni orkester.

Zavidljivo tradicijo imajo v Šentjerneju tudi konjske dirke, ki izvirajo še iz časov Josipa Ressla med letoma 1817 in 1821, ko je tu treniral kar na delu ceste od Šentjerneja do Kostanjevice, prvo varno dirkališče pa so v Šentjerneju dobili leta 1891. O dolgi tradiciji konjeništva oziroma kasaštva v šentjernejski dolini govori tudi Klub za konjski šport Šentjernej, ki bo prihodnje leto zaznamoval 140 let od prvih kasaških dirk, ki so potekale na cesti od Grobelj do Šentjerneja, ter 105 let delovanja kluba, ustanovljenega leta 1920 pod imenom Dirkalno in jahalno društvo v Št. Jerneju na Dolenjskem.

Povorka je potekala tudi skozi središče Šentjerneja.

Zaradi žegna kazen in ovadba

Kaj blagoslov pomeni za domačine, pove že nekaj prigod iz preteklosti. Starejši se še dobro spomnijo, kaj vse so morali prestati, da so ohranili tradicijo. Med vojno se je dvakrat zgodilo, da so konjeniki prišli do kozolca, ko so nanje že streljali Italijani. Težave s pripravo blagoslova so imeli tudi po vojni, saj oblast ni pustila, da bi imeli žegnanje konj. Eno leto so morali organizatorji celo plačati kazen, in to za tiste čase precej veliko, organizatorji pa so bili ovadeni in zaslišani.

Gašper Frančič, predsednik PGD Dolenja Stara vas, ki organizira prireditev.

Župnik Janez Rihtaršič v klepetu s praporščakom Francem Frančičem FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Danes se za običaj v tej podgorjanski vasici ni bati. Med konjeniki je bilo veliko mladih, celo otrok, ki so ponosno jahali na svojem konju. Je pa tokrat konje v Dolenji Stari vasi prvič blagoslovil novi šentjernejski župnik Janez Rihtaršič, doslej je bilo to delo dosedanjega župnika Antona Trpina, ki je na štefan dan v Dolenji Stari vasi maševal kar 46 let.