PO PADAVINAH

Dež le ponekod omilil sušne razmere

Pomanjkanje vode v tleh slabša kakovost pridelka. Negativen vpliv ima tudi čezmerna vlaga v tleh.
Fotografija: V ekstremni suši je priporočljivo zalivati vsak drugi dan. FOTO: Bauhaus
Odpri galerijo
V ekstremni suši je priporočljivo zalivati vsak drugi dan. FOTO: Bauhaus

Po daljšem obdobju zelo vročega vremena so Slovenijo pretekli konec tedna zaznamovali močni nalivi in sunki vetra. Ponekod je v le v nekaj urah padla skoraj običajna mesečna količina dežja. V večjem delu osrednje in jugovzhodne Slovenije je padlo med 20 in 50 mm, na jugozahodu, jugu in vzhodu Slovenije pa marsikje manj kot milimeter dežja. V noči na soboto so obilne padavine povzročile številne težave na območjih Slovenj Gradca, Kranja, Ljubljane, Celja, Maribora, Novega mesta in Brežic.

Vodnobilančni primanjkljaj se je ponekod nekoliko zmanjšal, v severovzhodnem in jugozahodnem delu Slovenije pa še vedno vladajo sušne razmere v površinskem sloju tal, ki jim botrujejo tudi visoke dnevne temperature zraka in premalo dežja, ki ga prinašajo le posamezne plohe in nevihte.

Zelenjadnice in voda

Visoke pridelke zelenjave je mogoče doseči le ob ugodni vodni preskrbi tal, pri čemer je namakanje ključnega pomena. Pomanjkanje vode v tleh poslabšuje tudi kakovost pridelka ter zmanjšuje njegove hranilne vrednosti. Negativen vpliv na rast in razvoj rastlin pa ima tudi čezmerna vlaga v tleh. Ta povzroči nizke pridelke z manj sladkorja, vitaminov in mineralov.

Dolgotrajna prenasičenost tal z vodo lahko privede tudi do zamuljenja in anaerobnih pogojev, kar povzroči zaostajanje rastlin v rasti, rumenenje, venenje in končno propadanje. Neenakomeren pretok talne vode, bodisi zaradi prenizke bodisi prekomerne zasičenosti, lahko povzroči tudi nagle spremembe v vsebnosti vode v rastlinah in s tem poškodbe. Za optimalno preskrbo tal in vrtnin z vodo je potrebno namakanje, ki je odvisno od temperature, količine padavin in fenofaze rastline.

Zelenjadnice zahtevajo več vode kot poljščine, saj imajo šibkejši koreninski sistem in večji nadzemni del z veliko vsebnostjo vode v listih in plodovih. V vegetacijski sezoni je priporočljivo zalivati vsakih 3 do 5 dni, medtem ko je v ekstremni suši priporočljivo zalivati vsak drugi dan. Glede na način namakanja je kapljični sistem trenutno najboljši in najbolj racionalen način zalivanja vrtnin, saj omogoča natančno dovajanje vode rastlinam in pripomore k varčevanju z vodo.

Do formiranja prvih plodov zalivanje paprik ponavljamo na 8 do 10 dni, nato pogostost skrajšamo. FOTO: Phanasitti/Getty Images
Do formiranja prvih plodov zalivanje paprik ponavljamo na 8 do 10 dni, nato pogostost skrajšamo. FOTO: Phanasitti/Getty Images

Rastline imajo različne zahteve glede vlažnosti tal in jih lahko razdelimo v štiri skupine: vrste, ki intenzivno absorbirajo vodo iz tal in jo intenzivno porabljajo, imajo dobro razvit koreninski sistem in nadzemno maso, kot na primer krompir in zelena; vrste z intenzivno absorpcijo in ekonomično porabo vode, ki imajo dobro razvit koreninski sistem in strukturo listov, ki preprečuje čezmerno transpiracijo, med te uvrščamo korenje, paradižnik in lubenico; vrste s slabo absorpcijo, vendar z veliko porabo vode pa imajo šibko razvit koreninski sistem, a dobro razvito listno maso, kot so na primer zelje, paprika in solata. Četrta skupina pa so vrste s slabo absorpcijo in porabo vode, saj imajo slabo razvit koreninski sistem in majhno transpiracijsko površino mednje uvrščamo čebulo in česen.

Pri večini zelenjadnic pa je nadzemni del bujen, z velikimi listi. To vodi v intenzivno transpiracijo, kar povečuje njihove potrebe po vodi. V posameznih razvojnih fazah so zelenjadnice različno občutljive za pomanjkanje vode. Tako je npr. za solatnice in nekatere kapusnice preskrbljenost z vodo najpomembnejša v času intenzivne rasti »glave«, za plodovke v času cvetenja in nastavljanja plodov, medtem ko čebulnice in korenovke dobro oskrbo z vodo potrebujejo rekoč ves čas rasti.

Namakanje paprike

Paprika razvije korenine do globine od 30 do 50 cm in je zelo občutljiva za oskrbo z vodo v fazi cvetenja in nastavljanja plodov, zato je treba vzdrževati vlago nad 80 odstotki polne kapacitete tal za vodo, pri težkih tleh nekoliko manj, ker tudi preveč vlage povzroča rumenenje listov in odpadanje cvetov. Papriko je treba zaliti takoj po sajenju in nato spet čez tri dni. Do formiranja prvih plodov zalivanje ponavljamo na 8 do 10 dni, nato pogostost skrajšamo. Po vsakem obiranju je potrebno intenzivno zalivanje, da omočimo tla vsaj globine 30 cm. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije