Dežela odsluženih IMT in zetorjev. Flota traktorjev pri nas je stara, celo prastara

Po nerevidiranih podatkih ministrstva za infrastrukturo je bilo konec lanskega leta registriranih 123.395 traktorjev. Poleg registriranih traktorjev imamo v Sloveniji še okrog 20.000 neregistriranih. To so predvsem starejši, ki so najpogosteje brez kabine ali varnostnega loka in se kot taki tudi ne morejo registrirati. Ob morebitni nezgodi z njimi pa je tveganje za tragične posledice bistveno večje.

Med vsemi registriranimi traktorji je tudi pet goseničnih. Preostali so kolesne izvedbe. Kot zanimivost naj povemo, da je med registriranimi 2267 traktorjev, ki gredo več kot 40 km/h (T5 kategorija traktorjev). Konec lanskega leta je bilo še vedno registriranih kar 18.097 IMT traktorjev.

Precej jih je še, ki nimajo ne kabine ne varnostnega loka.

Čeških zetorjev imamo v Sloveniji registriranih 11.820, romunskih universalov pa 6539. New hollandov in njihovih predhodnikov fiatov imamo 10.564. Tomo vinkovićev je 3863, znamk Štore pa 4116. Skratka, še vedno kar nekaj znamk traktorjev, ki jih dejansko že desetletja ni več na tržišču. Po kriterijih Zveze starodobnih vozil pa bi status starodobnika lahko dobilo 45.731 registriranih traktorjev (37,1 odstotka vseh registriranih traktorjev), saj so stari 30 let in več. V bazi vseh registriranih vozil iz lanskega leta imamo tudi traktorje, ki so bili prvič registrirani leta 1948.

Lani manj novih traktorjev

Lani smo v Sloveniji registrirali 932 novih traktorjev, kar je 15,6 odstotka manj kot leto prej. Že vrsto let je med blagovnimi znamkami po prodaji traktorjev najbolj uspešen new holland. Lani je imel 14,6-odstotni delež (136 traktorjev). Sledi mu solis z 12,2-odstotnim deležem (114 traktorjev). Tretji po prodaji je john deere s 6,8-odstotnim deležem (63 traktorjev). Sledijo mu case IH, claas in steyr. Če bi pogledali blagovne znamke po skupinah, potem bi skupina CNH imela kar 26,8-odstotni delež (250 traktorjev). V tej skupini so namreč New Holland, Steyr in Case IH.

Indijski solis je bil lani drugi po prodaji traktorjev pri nas. Večina teh je relativno majhne moči.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nam je posredovalo informacijo o subvencioniranih traktorjih za leto 2024. Podpora za traktorje je bila lani prek dveh podukrepov, prvi je bil podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (kmetijstvo), drugi pa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov (gozdarstvo). S prvim podukrepom je bilo subvencioniranih 18 kmetijskih traktorjev, z drugim pa 31 gozdarskih traktorjev. Subvencijo je v lanskem letu torej dobilo 49 traktorjev oziroma njihovih lastnikov, kar predstavlja samo 5,3-odstotni delež med novimi traktorji, kupljenimi lani. In je daleč od mita, da kmetje nove traktorje dobivajo s pomočjo subvencij.

Danes si kmetijstva ne predstavljamo več brez traktorja. Traktorji pri nas so dokaj stari oziroma prestari. Veliko jih je tehnično zastarelih, čeprav se z njimi še lahko opravljajo kmetijska dela. Novejši so do okolja in uporabnika bolj prijazni. Imajo večje udobje, zagotavljajo pa tudi večjo varnost uporabniku. Tako kot so traktorji počasi zamenjevali vprežno živino, tako bodo v prihodnosti tudi roboti počasi začeli nadomeščati klasični traktor in traktorista.