Predstavitvena informacija
Dijaki na Tuševi zvezdici kuhajo regionalne jedi
Radovljiška Srednja gostinska in turistična šola je gostila drugo predtekmovanje za Tuševo zvezdico. Najbolje sta se odrezali ekipi iz Ljubljane in Radovljice.
Odpri galerijo
Slovenski kulinarični projekt Tuševa zvezdica, ki spodbuja ustvarjalnost mladih, se nadaljuje. Po uspešno končanem prvem predtekmovanju, ki je bilo januarja v Izoli in je dalo prve finaliste, dijake radovljiške in izolske šole, je februarja napočil čas za drugo predtekmovanje v Radovljici. Na tamkajšnji Srednji gostinski in turistični šoli so se tokrat v kuhanju, strežbi in predstavitvi regionalnih jedi pomerili dijaki Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana, Srednje gostinske in turistične šole Radovljica ter Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci.
»Veseli nas, da naš poziv gostinskim in turističnim šolam vedno naleti na dober odziv in da je v vseh teh letih tekmovanje pridobilo veljavoi. Ne nazadnje, zakaj bi naši šolarji morali tekmovati in biti prepoznavni samo po klasičnih šolskih predmetih,« po uspešnem drugem predtekmovanju izpostavljajo v Tušu.
Začetek letošnje sezone Tuševe zvezdice je pokomentiral tudi predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj, ki že od vsega začetka sodeluje pri organizaciji tekmovanja: »Letošnji začetek je pokazal, da imajo v šolah težave s sestavo ekip zaradi pomanjkanja dijakov. So pa zato ekipe na tekmovanjih vsako leto bolje pripravljene, vrtajo v zgodovino po nekdaj uporabljenih zeliščih in začimbah ter jih s pridom uporabijo v pripravi nacionalnih jedi na sodoben način.« Poudari še, da se jedi, ki jih pripravijo dijaki na Tuševi z vezdici, ne bi sramovala nobena vrhunska restavracija, da o izvrstni postrežbi in predstavitvi jedi niti ne govorimo.
Začela domača ekipa
Kot je navada, je tudi tokrat o vrstnem redu nastopa tekmovalnih ekip odločal žreb. Ta je določil, da je prva pripravo regionalne jedi začela domača ekipa. Nadaljevali so Ljubljančani, kot zadnji pa so delo v kuhinji začeli dijaki iz SŠGT Radenci. Delo ekip je potekalo po ustaljenem urniku. Kuhar in njegov pomočnik sta imela za pripravo jedi vključno z zaključnim čiščenjem delovnih površin na voljo 90 minut. Ko je bilo delo v kuhinji proti koncu, sta natakar in turistični animator pripravila pogrinjek in povabila gosta k mizi. Turistični animator jima je predstavil zgodbo jedi, natakar pa je prinesel krožnika iz kuhinje. Delo ekip je potekalo pod budnim očesom dveh strokovnih komisij – za kuharski in za strežni del.
Najboljši Ljubljančani
Na drugem predtekmovanju v Radovljici so se najbolje odrezali dijaki iz Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana, ki so pripravili krožnik Narboljši jedi za lačne ludi. »Ker prihajamo iz Ljubljane, kjer je bil rojen Valentin Vodnik, smo se odločili, da pripravimo jed s pomočjo receptov, zapisanih v Kuharskih bukvah. Jed smo poimenovali Narboljši jedi za lačne ljudi, kakor je Vodnikova misel na predlistu v Kuharskih bukvah, kjer so prvič v slovenščini zapisani recepti za pripravo različnih jedi. Pri sestavi jedi smo upoštevali v Vodnikovi kuharski knjigi zapisane smernice. Vodnik usmerja k bolj zdravemu nemastnemu prehranjevanju in navaja veliko receptov za pripravo zelenjave, zato smo pečena svinjska lička dopolnili s pirejem pastinaka z zeleno in mlade repice. Konec 18. stoletja je bila težnja vključiti sadje v prehrano, zato smo jed obogatili tudi z jabolkom,« so o svojem krožniku zapisali ljubljanski dijaki.
Drugo mesto domačinom
Drugo mesto je pripadlo ekipi dijakov Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, ki so strogo ocenjevalno žirijo prepričali s krožnikom Tisočletna Škofja Loka. »Največje presenečenje našega krožnika je jagenjček v senu s temno telečjo omako. Ravioli z ogljem s svojo črno barvo predstavljajo zamorca v grbu Škofje Loke, nadev v raviolou in ocvrta repa pa loško smojko. Kremni koromačev pire se s konfitom šalotke barvno ujema s škofjeloškim pasijonom. V konfit smo namesto ingverja vključili galgant, ki ga priporoča sv. Hildegarda. Po vaseh pa so velikokrat jedli stročnice, zato smo na koncu dodali še sotiran bob,« nam je drugouvrščeno jed predstavila dijakinja Zala Obad.
Dinamični poklici
V duhu informativnih dni smo predsednika Društva kuharjev in slaščičarjev Tomaža Vozlja vprašali, kakšno prihodnost si po njegovem obetajo mladi, ki se bodo odločili za kuharski poklic. Pravi, da bodo vse, ki bodo končali šolo, z veseljem zaposlila domača in tuja podjetja, saj kadra v gostinskih poklicih kronično primanjkuje. »Mladi z željo po graditvi karierne poti pa imajo v tej panogi obilo možnosti in smeri za svoje dokazovanje. Kuharski poklici so trenutno zelo izpostavljeni, saj bi vsi radi znali kuhati oziroma je kuhanje postalo modno. Posledično je zraslo tudi plačilo in poklic kot tak ni več na repu po višini plače. Po drugi strani pa imajo mladi s končano šolo prednost pred drugimi, ki se pozneje odločijo za delo v kuhinji, saj imajo več osnovnega znanja – temelja, na katerem lahko gradijo svojo filozofijo kuhanja,« meni Vozelj in doda: »Skozi pretekla leta se je pokazalo, da so dijaki, udeleženci tekmovanja Tuševa zvezdica, po koncu šolanja postali tudi vrhunski strokovnjaki v svojem poklicu.«
»Ponosni smo, da lahko srednješolce z gostinskih in turističnih šol ter njihovo izjemno kreativnost vsako leto predstavimo javnosti, delodajalcem in kolegom iz stroke, hkrati pa dajemo poklicem, na katerih temelji dobršen del slovenskega gospodarstva, veljavo, ki si jo zasluži,« še dodajajo v Tušu in napovedujejo naslednje predtekmovanje, ki bo 18. marca 2020 v Celju.
»Veseli nas, da naš poziv gostinskim in turističnim šolam vedno naleti na dober odziv in da je v vseh teh letih tekmovanje pridobilo veljavoi. Ne nazadnje, zakaj bi naši šolarji morali tekmovati in biti prepoznavni samo po klasičnih šolskih predmetih,« po uspešnem drugem predtekmovanju izpostavljajo v Tušu.
Začetek letošnje sezone Tuševe zvezdice je pokomentiral tudi predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj, ki že od vsega začetka sodeluje pri organizaciji tekmovanja: »Letošnji začetek je pokazal, da imajo v šolah težave s sestavo ekip zaradi pomanjkanja dijakov. So pa zato ekipe na tekmovanjih vsako leto bolje pripravljene, vrtajo v zgodovino po nekdaj uporabljenih zeliščih in začimbah ter jih s pridom uporabijo v pripravi nacionalnih jedi na sodoben način.« Poudari še, da se jedi, ki jih pripravijo dijaki na Tuševi z vezdici, ne bi sramovala nobena vrhunska restavracija, da o izvrstni postrežbi in predstavitvi jedi niti ne govorimo.
Začela domača ekipa
Kot je navada, je tudi tokrat o vrstnem redu nastopa tekmovalnih ekip odločal žreb. Ta je določil, da je prva pripravo regionalne jedi začela domača ekipa. Nadaljevali so Ljubljančani, kot zadnji pa so delo v kuhinji začeli dijaki iz SŠGT Radenci. Delo ekip je potekalo po ustaljenem urniku. Kuhar in njegov pomočnik sta imela za pripravo jedi vključno z zaključnim čiščenjem delovnih površin na voljo 90 minut. Ko je bilo delo v kuhinji proti koncu, sta natakar in turistični animator pripravila pogrinjek in povabila gosta k mizi. Turistični animator jima je predstavil zgodbo jedi, natakar pa je prinesel krožnika iz kuhinje. Delo ekip je potekalo pod budnim očesom dveh strokovnih komisij – za kuharski in za strežni del.
Najboljši Ljubljančani
Na drugem predtekmovanju v Radovljici so se najbolje odrezali dijaki iz Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana, ki so pripravili krožnik Narboljši jedi za lačne ludi. »Ker prihajamo iz Ljubljane, kjer je bil rojen Valentin Vodnik, smo se odločili, da pripravimo jed s pomočjo receptov, zapisanih v Kuharskih bukvah. Jed smo poimenovali Narboljši jedi za lačne ljudi, kakor je Vodnikova misel na predlistu v Kuharskih bukvah, kjer so prvič v slovenščini zapisani recepti za pripravo različnih jedi. Pri sestavi jedi smo upoštevali v Vodnikovi kuharski knjigi zapisane smernice. Vodnik usmerja k bolj zdravemu nemastnemu prehranjevanju in navaja veliko receptov za pripravo zelenjave, zato smo pečena svinjska lička dopolnili s pirejem pastinaka z zeleno in mlade repice. Konec 18. stoletja je bila težnja vključiti sadje v prehrano, zato smo jed obogatili tudi z jabolkom,« so o svojem krožniku zapisali ljubljanski dijaki.
Drugo mesto domačinom
Drugo mesto je pripadlo ekipi dijakov Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, ki so strogo ocenjevalno žirijo prepričali s krožnikom Tisočletna Škofja Loka. »Največje presenečenje našega krožnika je jagenjček v senu s temno telečjo omako. Ravioli z ogljem s svojo črno barvo predstavljajo zamorca v grbu Škofje Loke, nadev v raviolou in ocvrta repa pa loško smojko. Kremni koromačev pire se s konfitom šalotke barvno ujema s škofjeloškim pasijonom. V konfit smo namesto ingverja vključili galgant, ki ga priporoča sv. Hildegarda. Po vaseh pa so velikokrat jedli stročnice, zato smo na koncu dodali še sotiran bob,« nam je drugouvrščeno jed predstavila dijakinja Zala Obad.
Dinamični poklici
V duhu informativnih dni smo predsednika Društva kuharjev in slaščičarjev Tomaža Vozlja vprašali, kakšno prihodnost si po njegovem obetajo mladi, ki se bodo odločili za kuharski poklic. Pravi, da bodo vse, ki bodo končali šolo, z veseljem zaposlila domača in tuja podjetja, saj kadra v gostinskih poklicih kronično primanjkuje. »Mladi z željo po graditvi karierne poti pa imajo v tej panogi obilo možnosti in smeri za svoje dokazovanje. Kuharski poklici so trenutno zelo izpostavljeni, saj bi vsi radi znali kuhati oziroma je kuhanje postalo modno. Posledično je zraslo tudi plačilo in poklic kot tak ni več na repu po višini plače. Po drugi strani pa imajo mladi s končano šolo prednost pred drugimi, ki se pozneje odločijo za delo v kuhinji, saj imajo več osnovnega znanja – temelja, na katerem lahko gradijo svojo filozofijo kuhanja,« meni Vozelj in doda: »Skozi pretekla leta se je pokazalo, da so dijaki, udeleženci tekmovanja Tuševa zvezdica, po koncu šolanja postali tudi vrhunski strokovnjaki v svojem poklicu.«
»Ponosni smo, da lahko srednješolce z gostinskih in turističnih šol ter njihovo izjemno kreativnost vsako leto predstavimo javnosti, delodajalcem in kolegom iz stroke, hkrati pa dajemo poklicem, na katerih temelji dobršen del slovenskega gospodarstva, veljavo, ki si jo zasluži,« še dodajajo v Tušu in napovedujejo naslednje predtekmovanje, ki bo 18. marca 2020 v Celju.
Ocenjevalna komisija 2. predtekmovanja v Radovljici
Kuharski del:
Alma Rekić, vodja kuhinje Restavracija Berc
Davor Družinec, vodja kuhinje Hotel Astoria Bled
Grega Rozman, JGZ Brdo
Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev
Slovenije
Strežni del:
Rada Rajlič, koordinator gostinstva Hit Alpinea Kranjska Gora
Srečko Slak, vodja strežbe Hotel Astoria Bled
Amir Dizdarević, vodja strežbe Sava Hoteli Bled, Hotel Park
Kuharski del:
Alma Rekić, vodja kuhinje Restavracija Berc
Davor Družinec, vodja kuhinje Hotel Astoria Bled
Grega Rozman, JGZ Brdo
Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev
Slovenije
Strežni del:
Rada Rajlič, koordinator gostinstva Hit Alpinea Kranjska Gora
Srečko Slak, vodja strežbe Hotel Astoria Bled
Amir Dizdarević, vodja strežbe Sava Hoteli Bled, Hotel Park
1. mesto 2. predtekmovanja
Narboljši jedi za lačne ludi
Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana
Ekipa: Juš Dolničar, Nik Čeh, Saša Stanišić in Nina Hauptman
Mentorji: Majda Rebolj, Ludvik Fekonja in Polona Ostanek
2. mesto drugega predtekmovanja
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radovljica
Tisočletna Škofja Loka
Ekipa: Manca Žagar, Amra Omanović, Ana Zevnik in Zala Obad
Mentorji: Anton Tušek, Boris Lindič in Gabrijela Jošt
Narboljši jedi za lačne ludi
Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana
Ekipa: Juš Dolničar, Nik Čeh, Saša Stanišić in Nina Hauptman
Mentorji: Majda Rebolj, Ludvik Fekonja in Polona Ostanek
2. mesto drugega predtekmovanja
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radovljica
Tisočletna Škofja Loka
Ekipa: Manca Žagar, Amra Omanović, Ana Zevnik in Zala Obad
Mentorji: Anton Tušek, Boris Lindič in Gabrijela Jošt