Dijakinje plešejo in pojejo starodavne pesmi

V goste je vokalno skupino deklet povabila Krajevna skupnost Kazlje v sodelovanju z domačo agrarno skupnostjo, društvom Dneva žar in upokojenim režiserjem in scenaristom ter pred 50 leti prejemnikom študentske Prešernove nagrade Gregorjem Tozonom. S samostojnim koncertom, ki so ga naslovili Čas deklištva, so mlade pevke očarale občinstvo in požele obilen aplavz. V cerkvi sv. Lovrenca so zapele prvi sklop pesmi Mladost, ljubezen in pesem v angleški renesansi. Za lažjo spremljavo so obiskovalci prejeli koncerni list z besedili angleških pesmi, pretežno iz 16. in 17. stoletja, ko so nastajali madrigali angleške renesanse.

Drugi del koncerta pa se je odvijal na borjaču Tozonove domačije, kjer so gostje požele še večji aplavz s spletom slovenskih ljudskih dekliških pesmi v izvirni obliki z dodano spremljavo, za katero so poskrbeli Izidor Erazem Grafenauer z lutnjo, Janez Jocif s starimi ljudskimi glasbili in pevska pedagoginja Tanja Rupnik, medtem ko je za plesne korake poskrbela plesna pedagoginja Lidija Podlesnik Tomašikova.
 

Ženske pesmi redke

V zakladnici slovenskih ljudskih pesmi ter v izročilu slovenskih šeg in običajev prednjačijo fantovske pesmi in z njimi moško večglasno petje, od ljubezenskih, pripovednih, vojaških do napitnic in šaljivk, je uvodoma povedala zborovodkinja Irma Močnik ter dodala: »Le malo pa je med pesmimi takih, ki so se rodile iz dekliškega ali ženskega srca in rišejo drugačen, ženski zorni kot življenja, od zore do zarje, od rojevanja do dozorevanja. Zato sem v splet Zorenje nabrala nekaj takih, ki bodisi v celoti ali pa le v posameznih kiticah rišejo lirični pogled na svet, kot so ga živela slovenska dekleta nekoč, pa tudi danes, s svojimi prebujajočimi se čustvi čudenja nad lepoto, srečevanja, zaljubljenosti, telesne ljubezni, materinstva, razočaranja ter neuničljivega upanja in vere v ljubezen. Izbrane pesmi predstavljamo v izvirni obliki, kot so zapisane v različnih pesmaricah naših prizadevnih zbirateljev ljudske zapuščine, nekatere so nekoliko prirejene dekliškemu večglasju. Z dodatnimi ljudskimi glasbili pa želimo pričarati še dodatno harmonsko, ritmično ter barvno svežino, ki kljub svoji improvizacijski naravi ohranja vtis arhetipske slovenske zvočnosti.«

V prvem letu delovanja so nastopile že na enem največjih mednarodnih glasbenih festivalov Europa Cantat. Mladinska vokalna skupina je pri Glasbeni matici Ljubljana nastala pred letom dni, ko so se v začetku septembra zbrala dekleta in le malo časa vadila v živo, nakar so imele vaje po zoomu. Prvi nastop so imele letos konec junija na koncertu Korenine moje domovine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani ob proslavi dneva državnosti. Prisrčen je bil tudi nastop na festivalu Europa Cantat ter v Tolminu in v samostanu v Mekinjah. V zboru nastopa 12 deklet, srednješolk, starih od 16 do 19 let, ki so zaljubljene v staro glasbo in ples. Poleg prepevanja angleških madrigalov 15. in 16. stoletja pa svoj nastop obogatijo s plesi iz renesančne dobe, zato so tudi oblečena v renesančna oblačila, in slovenskimi ljudskimi plesi. Za koreografijo poskrbi Lidija Podlesnik Tomašikova.

Prof. glasbe Irma Močnik, ki poučuje glasbo na OŠ Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem ter že osem let na Glasbeni matici v Ljubljani, dodaja, da odpirajo novo poglavje na Slovenskem, otroško opero. Prof. Močnikova, ki je poročena z enim od najuspešnejših in mednarodno prepoznanih slovenskih skladateljev in zborovodij, že četrt stoletja prevaja tudi opere iz angleščine in češčine. Njeno delo so tudi prekrasne obleke, ki jih je sešila v renesančnem slogu za mladenke vokalne skupine GM Ljubljana.