Dimnikarju odprimo vrata
Pomlad je pravi čas, da povabimo dimnikarja, da nam kurilne naprave, dimnike in prezračevalnike očisti in pripravi na novo kurilno sezono. Po evidencah ministrstva za okolje je namreč vse več gospodinjstev, ki ob dimniških storitvah odmahujejo z roko, a pri tem zanemarjajo, da je takšno ravnanje izjemno nevarno, poleg tega bi se lahko ob požaru poslovili od zavarovalnine. Poraja se tudi vprašanje: je dimnikarjev sploh dovolj, da bi oskrbeli vse, ki jih potrebujejo?
Šola se le eden
Dimne naprave so v številnih stanovanjskih hišah in drugih objektih zlasti v zimskem času zelo obremenjene. Še vedno pa številni v pečeh kurijo nedovoljene materiale, kot je odpadna plastika.
V Sloveniji je po uradnih podatkih trenutno 457 dimnikarjev. Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), kjer od 1998. deluje tudi sekcija dimnikarjev, je pri njih od leta 2000, po uvedbi izobraževanja za pridobitev naziva mojster, to opravilo 44 dimnikarjev. Obstaja tudi združenje dimnikarjev Slovenije s sedežem v Ljubljani. V Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, kjer se je mogoče izučiti za dimnikarja, je v tekočem šolskem letu v triletni program vpisan en sam dijak.
Kršitelja, torej tistega, ki uporablja nedovoljeno kurjavo oziroma ne dovoli pregleda dimnih naprav, lahko inšpektorji oglobijo, globa znaša med 200 in 400 evri, ne pozabimo, da se lahko poslovimo tudi od zavarovalnine ob škodi, ki jo je povzročila nepregledana naprava. Kar 40 odstotkov vseh kurilnih naprav po Sloveniji ni pregledanih, največ dimniških požarov, teh je do 400 na leto, se namreč zgodi zaradi tega. Najdražja urna postavka dimnikarja znaša 33 evrov, kar je seveda zanemarljivo v primerjavi s tem, kakšno škodo lahko povzročijo dimniški požari.
Tistega, ki ne dovoli pregleda, lahko doleti globa.
