Dišalo je po najboljših salamah (FOTO)

Strokovna komisija pod vodstvom Srečka Horvata iz sežanske kmetijskosvetovalne službe je imela polne roke dela: v vaški skupnosti Orehek pri Materiji so na nedavnem že četrtem tekmovanju klobas in salam ocenili skupno 32 vzorcev, od tega 27 klobas in pet salam, ter zmagovalcem podelili priznanja.

Strokovno komisijo je vodil Srečko Horvat (levo), ob njem Rok Vatovec, predstavnik vaške skupnosti, in Saša Likavec Svetelšek, hrpeljsko-kozinska županja. 

Dogodek je vsekakor priložnost za dvig kakovosti suhomesnih izdelkov. Vzorce, ki so prišli pretežno iz Brkinov, pa tudi z Bistriškega in Krasa, je ocenjevala komisija, v kateri so bili ob Horvatu še Milena Štolfa in dr. Karmen Bizjak Bat, Rok Valenčič kot organizator in predstavnik Vaške skupnosti Orehek ter predstavniki občine, Ester Renko, Silvo Žnebelj in Peter Puc. Komisija je ocenjevala po 20-točkovnem sistemu, in sicer so upoštevali videz, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus. Podelili so 14 zlatih, 9 srebrnih in 7 bronastih priznanj, preostali so prejeli priznanja za sodelovanje.

Domača receptura

V vaškem domu sta hrpeljsko-kozinska županja Saša Likavec Svetelšek in predstavnik vaške skupnosti Rok Vatovec čestitala zmagovalcema, Robertu Miliču, motoristu in upokojencu iz Skopega, za najboljšo salamo in domačinu Jožefu Vatovcu za najboljšo klobaso. »Za izdelavo salame sem uporabil svinjsko meso in delal po recepturi iz Kazelj, kjer sem doma, in so me že v otroštvu, ko sem prašiča ob zakolu držal za rep, stari kraški mesarji učili, kako narediti dobre salame. Prašiče kupujem iz okolice Bizeljskega. Meso očistimo, slanino zrežemo na kocke ter dodamo začimbe (sol, poper, česen) in malo dišav (rožmarin, lovor). Sušim najprej v suhem prostoru, nato salame nesem v klet na vlago in jih tam redno nadzorujem,« je povedal Milič, ki je bil letos že drugič na ocenjevanju, sicer pa s svojimi suhomesnimi izdelki tekmuje tudi v bližnjih krajih.

Zlato priznanje je prejelo 14 izdelkov.

S priznanjem za najboljšo klobaso je bil zadovoljen tudi Vatovec, ki se ocenjevanja udeležuje že vse od začetka. Doma redi dva prašiča, klobase pa prideluje po tradicionalni metodi. Za Brkine je značilno, da mesnine dimijo, za dobre klobase pa so potrebna bukova drva in veliko dobre volje, še doda Vatovec, ki skrbi za proizvodnjo biomase.

Tekmovalci so znova navdušili s suhomesnimi izdelki.

Med udeleženci smo zasledili tudi najboljšega lastnika gozdov sežanskega območja Vladimirja Cetina z Mrš, ki je pred kratkim v Radljah ob Dravi prejel plaketo Zavoda za gozdove Slovenije, na ocenjevanju klobas v Orehku pri Materiji pa zlato priznanje, in Dejana Stevanovskega iz Dutovelj, ki je v domačem kraju gonilna sila pri organizaciji tradicionalnega dneva za krodegine; tokrat je Dejan sodeloval z dvema vzorcema klobas, tudi s klobaso s papriko, ki je prejela srebrno priznanje.

S soljo prizanašajo

Nekateri starejši Brkinci rahlo dimijo klobase kratek čas (največ dva dni), da pridobijo nežno aromo. Lanski december in letošnji januar sta bila neugodna za sušenje zaradi obilice dežja in odsotnosti nizkih temperatur, ki bi ohlajale meso. Brkinci skrbijo za mesnate klobase, v katerih ni preveč špeha. Odberejo trdo hrbtno slanino, klobase pa sušijo najmanj mesec dni, da dobijo lepo barvo, okus in vonj. Domačini so pri rabi soli zadnje čase skromnejši. Klobase vakuumsko pakirajo in hranijo v hladilniku pri temperaturi od 4 do 6 stopinj Celzija. Uporabijo jih za lastne potrebe, z njimi pa radi razveselijo tudi prijatelje in sosede.

Obiskovalci so lahko zbrane vzorce tudi okušali.

Po prejemu zasluženih priznanj in obveznem fotografiranju se je začela zabava, značilna za brkinske vasi. Vaški dom, ki so ga leta 2017 predali v uporabo Orehku pri Materiji, so zapolnili številni ljubitelji suhih mesnin. Ob degustaciji in pokušini vzorcev je z dobro kapljico postregel Peter Marc iz Fortunatovega hrama s Planine pri Ajdovščini. Peter pripada že peti generaciji sadjarsko-vinogradniške kmetije, kjer skrbijo za klet iz leta 1871, štiri generacije moških potomcev pa so nosile ime Fortunat. V njihovih vinogradih je zasajenih kar 20.000 trsov.

Harmonikarja Matic Korošec in Vid Vatovec sta skrbela za zabavo.

Obdelujejo kar 2300 marelic, kot dopolnilno dejavnost redijo 20.000 piščancev za Perutnino Pivka, imajo pa tudi nasad s 125 drevesi oljk. Za odličen sir so poskrbeli na Kmetiji Korošec iz Socerba, kjer je Morena Korošec nosilka dopolnilne dejavnosti. Njihove živali največ časa preživijo na paši in svežem zraku, zato so njihovi izdelki kakovostni. Za prijetno vzdušje sta poskrbela domača harmonikarja Matic Korošec in Vid Vatovec.