Divjak ni dobil dovolj podpore za mesto viceguvernerja

Kandidaturo Marjana Divjaka za mesto viceguvernerja Banke Slovenije je danes v tajnem glasovanju v DZ podprlo 44 poslancev, proti jih je bilo 40. Za imenovanje bi potreboval vsaj 46 glasov podpore. Glasovnice je prevzelo in oddalo 84 poslancev, vse so bile veljavne. Za imenovanje Divjaka na mesto viceguvernerja Banke Slovenije je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo 40. DZ viceguvernerja Banke Slovenije imenuje z večino glasov vseh poslancev, torej vsaj 46.

Predsednik DZ Igor Zorčič je povedal, da bo o tem, da Divjak ni prejel zadostne podpore, takoj obvestil predsednika republike Boruta Pahorja, ki je imenovanje Divjaka predlagal.

Generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač je v današnji predstavitvi kandidature v DZ med drugim dejala, da je kandidat ustrezno strokovno izobražen in ima ustrezne izkušnje. Divjak, ki je izobrazbo pridobil na univerzah v Ljubljani, Torinu in v Oxfordu, od leta 2013 vodi direktorat za zakladništvo na finančnem ministrstvu in tako v zadnjih letih bdi nad zadolževanjem države in upravljanjem z javnim dolgom. Med drugim je bil po besedah Kovačeve pobudnik izdaje zelene in trajnostne obveznice, ki jo je Slovenija kot druga članica EU izdala junija lani.

Poslanska skupina Levica, ki je edina predstavila stališče pred glasovanjem, je Divjaku odrekla podporo. Kot je v imenu poslanske skupine povedal Luka Mesec, je Divjak na papirju kompetenten kandidat. Ob tem bi se lahko z nekaterimi njegovimi stališči, npr. glede zelenih obveznic, strinjal. Je pa Divjak »izrazito političen kandidat«. Divjak je po njegovem zvest kader SDS in je imel »prste vmes pri nečednostih«, kot sta bila izbris imetnikov podrejenih obveznic Nove KBM in nastanek slabe banke. Zato v Levici ne morejo zaupati, da bi delo v Banki Slovenije opravljal vestno in v korist vseh.

Pahor je poziv za mesto viceguvernerja objavil oktobra lani, ker Primožu Dolencu 5. aprila poteče mandat. Skladno s postopki je DZ predlagal imenovanje Divjaka za viceguvernerja potem, ko je po posvetovanjih s poslanskimi skupinami presodil, da bi na glasovanju utegnil dobiti zadostno podporo.

Na poziv je sicer prispelo pet predlogov kandidatur; poleg Divjaka so se prijavili še Branko Babič, Miha Mihič in Sibil Svilan, vnovič se je prijavil tudi Dolenc.