Do denarja z draženjem delov telesa, kjer nastane oteklina

LJUBLJANA – Pred dnevi je Slovenijo šokiral primer, ko si je 21-letnica z namenom zavarovalniške prevare odrezala roko nad zapestjem. Primer, ki je odmeval celo v tujini, je zagotovo najbrutalnejši, a nikakor ne osamljen.

Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ), nam je povedala, da so samopoškodbe sicer relativno pogoste zavarovalniške goljufije, a gre običajno za manjše poškodbe, na primer ureznine, opekline, manj nevarne strelne rane. Doslej najhujši primer samopoškodbe je iz 90. let prejšnjega stoletja, ko si je moški odrezal prst. Več o tem in podobnih primerih boste lahko prebrali jutri.

Od rastlin do sumov namernih amputacij

V Zavarovalnici Triglav so se srečali tudi s sumi samopoškodbo z rastlino, ki povzroča opekline in izpuščaje na koži. Zavarovanci skušajo dnevna nadomestila od nezgodnih zavarovanj pogosto pridobiti tudi z namernimi udarci ali draženji nekaterih delov telesa, kjer nastane oteklina, pri čemer lažno navajajo okoliščine nastanka poškodb, v preteklosti pa so obravnavali tudi sume namerne amputacije prsta. Primeri namerne povzročitve tako hudih poškodb, kot je amputacija roke, pa so po njihovih izkušnjah zelo redki.

V naši največji zavarovalnici so lani obravnavali več kot 800 primerov prevar in goljufij, od katerih so goljufije in prevare potrdili v približno polovici primerov. Največ, več kot 70 odstotkov obravnavanih sumov prevar, je bilo povezanih s škodami glede avtomobilskega kaska in zavarovanja avtomobilske odgovornosti. V Zavarovalnici Triglav imajo popisanih okoli 100 shem zavarovalniških goljufij oz. več kot 350 shem prevar za vsa področja, na katerih delujejo. Največkrat gre za lažno prikazovanje škodnega dogodka (lažne navedbe o okoliščinah nastanka škode zaradi pridobitve zavarovalnine, namerna povzročitev škodnega primera, nameščanje poškodovanih delov ipd.), napihovanje višine zahtevka in predložitev lažnih dokumentov (ponarejanje dokumentacije, ki izkazuje nastanek ali obseg škodnega primera).

»Ljudje v stiski reagirajo napačno«

Pri SZZ pravijo, da je na področju avtomobilskih zavarovanj več tipov goljufij od organiziranih do priložnostnih. Zavarovalnice so tako obravnavale zrežirane prometne nesreče (v lanskem letu je bil odkrit zelo odmeven primer na področju kranjske policijske uprave, kjer je organizirana združba celo angažirala in plačevala akterje teh nesreč) ali lažne kraje vozil, ki so sicer še v uporabi ali prodana. V teh primerih gre običajno za skrbno načrtovane domnevne ali zrežirane škodne dogodke, za katerimi včasih stojijo cele organizirane združbe. »Zelo pogosto pa se obravnavajo priložnostne goljufije pri katerih ljudje v stiski reagirajo napačno in se znajdejo v še večji stiski,« pravi Krumbergerjeva, pri čemer dodaja, da je zelo pogosto, da se po dejanski nesreči poizkuša prikazati, da je vozilo vozila druga oseba ali da se je prometna nesreča zgodila kasneje, kot se je.

Naše zavarovalnice so odkrile tudi že primer, da je bilo življenjsko zavarovanje za nekoga sklenjeno po njegovi smrti – podpis je (slabo) ponaredil kar bližnji sorodnik, a je zavarovalnica prevaro odkrila.

Zaposlujejo tudi detektive

Zavarovalnice so na področju odkrivanja prevar zelo usposobljene, nekatere zaposlujejo tudi detektive, ki lahko na primer zlahka prepoznajo sum ponarejene dokumentacije. Obstaja pa osnovno pravilo, da se preverja tisto, kar odstopa od povprečja po znesku ali po načinu sklepanja ali po drugih indikatorjih. Zavarovalnice imajo za to izdelane tudi avtomatizirane rešitve, ki preverjajo prijavljeno škodo po različnih indikatorjih in jo ocenijo kot tvegano ali netvegano.

V Zavarovalnici Sava imajo za odkrivanje in preprečevanje zavarovalniških prevar organiziran oddelek, ki med drugim uporablja analitične programe in tehnologijo ter redno spremlja in odkriva morebitne zavarovalniške prevare. Po nekaterih ocenah je približno 10 odstotkov vseh prijavljenih škodnih primerov prijavljenih z namenom storitve zavarovalniške prevare.
 

Izmenjujejo si informacije

V Adriatic Slovenici pri odkrivanju prevar uporabljajo tehnološke rešitve, ki so strokovnim sodelavcem v pomoč pri učinkovitem odkrivanju poskusov prevar. Sodelujejo tudi z drugimi slovenskimi zavarovalnicami pri izmenjavi informacij o sumih potencialnih prevar, pri čemer gre za preverbe, ko nastane utemeljen dvom o resničnosti dejstev, navedenih v prijavi škodnega dogodka, ali utemeljen sum o prikrivanju dejstev. 

Glede na ocene in izkušnje tujih zavarovalnic ima slovenski zavarovalniški trg vsako leto več kot 100 milijonov evrov izgub zaradi zavarovalniških prevar, kar je približno desetina vseh izplačil. Iz tega sledi, da povprečni zavarovanec zato na leto vplača 55 evrov več, kot če neupravičenih izplačil ne bi bilo. Na globalni ravni se tako izgubi 3,5 bilijona dolarjev (približno 3,1 bilijona evrov).

Po podatkih policije bi z odrezano roko, če prevare 21-letnice ne bi odkrili, lahko iztržila več kot 1,2 milijona evrov in še več sto tisoč evrov v obliki mesečne rente. Zavarovalnice so obravnavale tudi primere, ki so se gibali med milijonom in dvema milijonoma evrov, pravijo na SZZ in dodajajo, da ti primeri sicer niso pogosti. V Adriaticu Slovenici so povedali, da bi se v primerih, ki so jih oni obravnavali, najvišje višine izplačil, če goljufije ne bi odkrili, gibale tudi do 300.000 evrov.