Do maja vrnitev normalnosti? Rozman in Fortejeva odgovarjata

Konec lanskega leta se je tudi v Sloveniji začelo cepljenje, a kaže, da bo imelo sproščanje nekaterih ukrepov med prazniki posledice, ki se bodo v vsej celosti pokazale šele v naslednjih dneh. Kljub temu je Aleš Rozman mnenja, da bi se življenje v Sloveniji v normalo lahko vrnilo do maja.

Član vladne covid posvetovalne skupine ter direktor klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je v oddaji 24ur zvečer na POP TV pojasnil, da je to, da bi lahko do 1. maja opravili z virusom, njegova optimistična želja: »Lani smo v prvem valu s covidom hitro opravili, ker smo se natančno držali ukrepov. Leto smo že malo utrujeno, ai mamo še eno orožje – cepivo. Če bomo pametno ravnali, bomo uspeli znižati število okužb in do spomladi ustavili epidemijo. Cepivo, ki ga uporabljamo, pri 95 odstotkih ljudi naredi imunost na bolezen, kar je velik odstotek. Če se cepi velik del predvsem tvegane populacije, bomo uspeli problem obvladati.« Poleg cepljenja se je treba držati še nekaj preprostih ukrepov; zmanjšati moramo število stikov, uporabljamo masko, ko smo v stiku z ljudmi, razkužujemo roke. Če imamo znake, se testiramo in samoizoliramo ter opozorimo svoje kontakte, je izpostavil.

Imunost po drugem odmerku

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, ki se jo glasno omenja kot naslednjo zdravstveno ministrico, je ocenila, da bi cepljenje prebivalstva lahko končali do aprila, maja. »Pomembno je, da dosežemo zadostno odzivnost, da se bo od 60 do 70 procentov populacije precepilo, sicer ne bomo imeli želenega učinka oz. kolektivne varnosti,« je poudarila. Pojasnila je, da s cepljenjem 95-odstotno imunost dosežemo šele po drugem odmerku, po prvem pa smo zaščiteni po 10-14 dneh od cepljenja in sicer 50-odstotno oz. 50 odstotkov ljudi razvije takšno imunost, da ne razvijejo več bolezni.
 

---

Preberite tudi:

Dokler ne bo cepljena vsaj desetina populacije, se vpliv cepiva ne bo poznal

---

 

V ponedeljek je NIJZ potrdil, da so prejeli eno prijavo neželenega učinka po cepljenju proti covidu in eno prijavo smrti, ki časovno sovpada s cepljenjem v enem od domov za starejše. »Ne smemo biti zaletavi. Gre za en primer, ki naj bi se pojavil šest ur po cepljenju. Osnovana bo komisija na ministrstvu za zdravje, ki bo to raziskala in seznanila javnost z ugotovitvami. Vemo, kaj so reakcije takoj na cepljenje, ljudje pa imajo tudi druge dogodke. Človek lahko zboli za možgansko kapjo, za srčnim infarktom. Moramo počakati,« je državna sekretarka povedala o tem.

Rozman je o tistih ki svojo skepso oz. nasprotovanje cepljenju izražajo na družbenih omrežjih dejal, da je »večina, če ne kar vse, kar kroži po družabnih omrežjih so izmišljotine. Žal pa je določen del populacije občutljiv na to, kar se na teh omrežjih pojavlja. Vidimo, da je odziv na cepljenje nižji. Če se to na družbenih omrežjih ne bi pojavljalo, ampak bi se bolj upoštevalo pozitivne plati samih cepiv in medicine, ki smo je deležni in nam je življenje zelo podaljšala v zadnjih desetletjih in nam tudi naredila bolj prijaznega.«


Glede morebitnega sproščanja ukrepov je Fortejeva spomnila, da je vlada decembra sprejela semafor sproščanj, ki se ga je po njenem mnenju treba držati: »Ko pade število dnevno obolelih in hospitaliziranih, se sproščajo ukrepi. Ko dosežemo takšne kriterije, se sproščajo ukrepi. O tem bo vlada odločala tedensko.« Pritiski žičničarjev, gostincev in drugih, ki zaradi ustavitve javnega življenja, vse bolj drvijo v propad, bodo veliki, na kar pa Fortejeva ostaja neomajna: »Možno, da bodo kakšne prilagoditve, trenutno velja, da imamo ta semafor.«