Ogromna škoda tudi v podjetjih: "To so takšne številke, da bolijo"
Da bodo ujme, poplave, tornadi in druge naravne nesreče precej stali, je jasno. A ocena škode je trenutno še daleč, saj še sploh niso odtekle vse vode, kaj šele da bi se stvari vrnile na staro. Trpeli niso le posamezniki in njihove hiše ali ceste in mostovi; v ozadju se je ogromna katastrofa zgodila tudi gospodarstvenikom, kot na primer direktorju BSH Hišni aparati Nazarje Boštjanu Gorjupu. V številkah jo je predstavil kar gospodarski minister Matjaž Han: »Najmanj 60 milijonov trenutne škode samo na mašinah, objektih in tako naprej, plus zaloga par deset milijonov, izpad dva-tri mesece 120 milijonov. To so takšne številke, da bolijo.«
Sofinancirano čakanje na delo
Gorjupove težave niso ničkaj drugačne od ostalih poplavljencev: »Podjetje je bilo praktično v parih minutah dva metra pod vodo.« Najprej so pohiteli s čiščenjem blata, »ki se zasuši in predstavlja velik problem na naši zelo dobri tehnološki opremi, to bi lahko pomenilo dolgoročni izpad«. Han jim je – ob koordinaciji z Luko Mescem – olajšal drobec težav, včeraj so ga predstavili: »Dobili smo obljubljeno tisto, po kar smo resnično prišli, da bo sofinancirano čakanje na delo, ker določeni zaposleni ne morejo priti na delovno mesto oziroma vseh ne potrebujemo.« Ukrepi, od mehanizma čakanja na delo ter likvidnostnih posojil ali subvencij, je Han že prej opozarjal: »Ogromno podjetij je vezano na velike izvoznike in ne glede na to, ali so plavala ali niso plavala, bodo imela iste težave.«
HSE iz Nazarij ima več kot sto slovenskih dobaviteljev: »Ti niso na poplavnem območju, pa v naslednjih tednih ne bodo dobili naročil in bodo čakali na delo. To naj bi bilo sofinancirano,« je Gorjup predstavil del dogovora, ki riše širšo sliko težav. Han je bil klasično neposreden: »Najprej moramo omogočiti, da imajo ljudje kje živeti in da bodo lahko šli v službo.«
Rabijo pa tudi ceste, je hitro opomnil Gorjup: »Določena podjetja v Mežiški dolini ne morejo prevažati s tovornjaki, kajti manjkajo mostovi, podobno je na relaciji Ljubno–Mozirje.« Ker je pri podjetjih odstotek zavarovanega premoženja (tako v številu podjetij kot tudi sami vrednosti) precejšen, pa se bodo morali zaradi izplačil škod odvezati mošnjički zavarovalnic, ki imajo pred seboj prav tako slabo poslovno leto: »Zaradi poletnih ujm v Sloveniji in širše v regiji bodo letošnje množične škode Skupine Triglav pomembno odstopale od njihovega dolgoletnega povprečja,« pravi direktor njihove službe za korporativno komuniciranje Luka Pušnik.
S prijavo škode se ne mudi
Pri Triglavu pravijo, da bodo podrobnejše ocene škod »možne po prenehanju trajanja ekstremnih vremenskih razmer«. Povečano število prijav škod na premoženju zavarovancev beležijo pri Zavarovalnici Sava: »Prijavo škode je smiselno narediti, ko voda v celoti odteče, saj v nasprotnem primeru obstaja možnost nastanka/razkritja dodatnih poškodb, ki niso zabeležene.« Pri Generaliju navajajo, da so doslej prejeli okoli petsto prijav: »Glavnino še pričakujemo, ko voda odteče.« Pri zavarovalnici Grawe pa pozivajo: »Zavarovanci naj škodo prijavijo takoj, ko je to mogoče.« A ne za vsako ceno!
»Svoje zavarovance pozivamo, da najprej poskrbijo za lastno varnost in varnost svojih najbližjih, nato pa – v varnih okoliščinah – še za reševanje premoženja in prijavo škode,« pravijo pri Savi. Podobno tudi Pušnik: »Najprej zaščiti lastna življenja in šele zatem, ko je to varno, še svoje premoženje.« Ne glede na praviloma spretno spisane zavarovalne police pa bodo zavarovalnice morale globoko poseči v žep. Ker imajo finančne rezervacije pri državnih inštitucijah, denar ne bo težava – bo pa udarilo tudi po pozavarovalnicah, pri katerih se zavarujejo naše zavarovalnice.
A slednje niso vajene takih obsežnih katastrofalnih dogodkov po vsej deželi, kot smo jim priča, zato lahko zaradi novih tveganj v prihodnosti pričakujemo podražitev zavarovalnin. Ceno naravnih (raz)dejanj na koncu – tako ali drugače – plačamo vsi.
