Dobra novica: Slovenija ubežala recesiji
Slovenija je lani zabeležila 5,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). V prvi polovici leta 2022 je bila rast večine komponent BDP izrazitejša kot v drugi polovici leta, je danes objavil statistični urad. V zadnjem četrtletju se je nadaljevalo umirjanje aktivnosti. BDP se je v medletni primerjavi povečal za 0,2 odstotka.
Poleti 2022 so bile napovedi številnih gospodarskih analitikov dokaj črnoglede, saj so napovedovali zdrs svetovnega gospodarstva v recesijo v letu 2023. A k sreči so konec lanskega leta postajale napovedi vse bolj optimistične.
K rasti v celotnem lanskem letu so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta se je zunanjetrgovinski presežek zmanjšal na 961 milijonov evrov.
V zadnjem lanskem četrtletju se je domača potrošnja v primerjavi z enakim obdobjem predlani povečala za 1,2 odstotka. K temu so pozitivno prispevale potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 5,9 odstotka.
BDP, prilagojen za vpliv sezone in koledarja, ki se uporablja za primerjave v EU, se je lani okrepil za 5,7 odstotka. V zadnjem četrtletju se je v medletni primerjavi povečal za 1,3 odstotka, v četrtletni pa za 0,8 odstotka. V četrtletnih primerjavah se je lani skrčil le v tretjem četrtletju, ko je v primerjavi s predhodnim padel za 1,3 odstotka.
Kdaj govorimo o recesiji?
Po eni teoriji za razglasitev recesije zadostujeta dve zaporedni četrtletji krčenja gospodarstva, po drugi definiciji pa je mogoče govoriti o recesiji le, če pride do občutnega padca gospodarske aktivnosti, ki zajema vse nacionalno gospodarstvo in traja več kot le nekaj mesecev. Prav tako bi v tem primeru o recesiji govorili, če je stopnja brezposelnosti visoka in če dobički podjetij ne rastejo.
