(PO)POLNI DELOVNI ČAS
Dogaja se v Sloveniji: delali bodo 30 ur, plačani pa bodo za 40 ur
Zaposlenim želijo zagotoviti, da več časa preživijo z družino oz. se ukvarjajo s prostočasnimi aktivnostmi.
Odpri galerijo
Pri trgovcu si prizadevajo oblikovati spodbudne razmere dela in omogočati usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. FOTO: Hofer
Hofer uvaja novi zaposlitveni model, s katerim bodo sodelavke in sodelavci zaposleni za polni delovni čas, povprečno četrtino delavnika pa bodo prosti. Novost bodo testno uvedli s septembrom, so sporočili iz Hoferja.
Nov zaposlitveni model, ki so ga poimenovali '(po)polni delovni čas', bo omogočil zaposlitev za polni delovni čas z dogovorjeno krajšo delovno obveznostjo. Delavci in delavke v prodaji ter logistiki, ki so sedaj večinsko zaposleni za krajši delovni čas (povprečno za 30 ur na teden), se bodo lahko po novem modelu zaposlili za polni delovni čas (40 ur na teden), od tega pa bodo povprečno 10 ur tedensko (model bo ob zaposlitvi za polni delovni čas omogočal različno število dejansko opravljenih ur (27, 30, 33 itd.), pri čemer se mesečno plačilo sorazmerno prilagodi tedensko opravljenim uram) prosti in ta čas preživeli z družino ali ob drugih prostočasnih aktivnostih. Ob tem jim bodo pripadale vse pravice zaposlitve za polni delovni čas, pripadal jim bo tudi polni regres, ki je v letu 2020 pri Hoferju znašal 1700 evrov.
Preberite tudi:
V prvo fazo, ki se bo predvidoma zaključila konec leta 2020, bodo testno vključeni zaposleni približno četrtine trgovin in izbranega področja logistike. V tem času bodo ocenjevali vpliv novega modela in odzive zaposlenih ter tako prilagajali procese pilotne faze, ki se pričenja 2021 in v katero se bodo lahko vključili preostali zaposleni s krajšim delovnim časom. Do konca 2021 naj bi bilo v zaposlitveni model predvidoma vključenih več kot 1200 zaposlenih v prodaji in logistiki, kar je okoli 75 odstotkov vseh zaposlenih na omenjenih področjih.
Zaposlitvena oblika za krajši delovni čas v slovenskem okolju ni običajna, zato temu tudi ni prilagojena veljavna pokojninska zakonodaja, predvsem na področju socialnih transferjev. Čeprav zaposleni za npr. 30 ur na teden zaradi trgovčevih nadpovprečnih plač v pokojninsko blagajno prispevajo več kot mnogo zaposlenih za 40 ur na teden, ki se jim pokojninski prispevki obračunavajo od minimalne osnove, njihov staž (nivo pokojninske dobe, končni znesek pokojnine) kljub dodatnemu plačevanju pokojninskega zavarovanja ni izenačen.
Nov zaposlitveni model, ki so ga poimenovali '(po)polni delovni čas', bo omogočil zaposlitev za polni delovni čas z dogovorjeno krajšo delovno obveznostjo. Delavci in delavke v prodaji ter logistiki, ki so sedaj večinsko zaposleni za krajši delovni čas (povprečno za 30 ur na teden), se bodo lahko po novem modelu zaposlili za polni delovni čas (40 ur na teden), od tega pa bodo povprečno 10 ur tedensko (model bo ob zaposlitvi za polni delovni čas omogočal različno število dejansko opravljenih ur (27, 30, 33 itd.), pri čemer se mesečno plačilo sorazmerno prilagodi tedensko opravljenim uram) prosti in ta čas preživeli z družino ali ob drugih prostočasnih aktivnostih. Ob tem jim bodo pripadale vse pravice zaposlitve za polni delovni čas, pripadal jim bo tudi polni regres, ki je v letu 2020 pri Hoferju znašal 1700 evrov.
Preberite tudi:
Krajši delovnik za Slovence?
V prvo fazo, ki se bo predvidoma zaključila konec leta 2020, bodo testno vključeni zaposleni približno četrtine trgovin in izbranega področja logistike. V tem času bodo ocenjevali vpliv novega modela in odzive zaposlenih ter tako prilagajali procese pilotne faze, ki se pričenja 2021 in v katero se bodo lahko vključili preostali zaposleni s krajšim delovnim časom. Do konca 2021 naj bi bilo v zaposlitveni model predvidoma vključenih več kot 1200 zaposlenih v prodaji in logistiki, kar je okoli 75 odstotkov vseh zaposlenih na omenjenih področjih.
Zaposlitvena oblika za krajši delovni čas v slovenskem okolju ni običajna, zato temu tudi ni prilagojena veljavna pokojninska zakonodaja, predvsem na področju socialnih transferjev. Čeprav zaposleni za npr. 30 ur na teden zaradi trgovčevih nadpovprečnih plač v pokojninsko blagajno prispevajo več kot mnogo zaposlenih za 40 ur na teden, ki se jim pokojninski prispevki obračunavajo od minimalne osnove, njihov staž (nivo pokojninske dobe, končni znesek pokojnine) kljub dodatnemu plačevanju pokojninskega zavarovanja ni izenačen.
