STARE DOBROTE
Dolenjci obujajo jedi, ki so bile zatirane
Iščejo stare dobrote, ki bi jih nadgradili za potrebe današnjega časa in turizma.
Odpri galerijo
Klobasa, ki je kuhana v cvičku, je okusnejša.
OTOČEC – Predstavljajte si mizo dolenjskega kmeta pred sto in več leti: lončena posoda je polna štrukljev, nadevi v njih so lahko različni, od skute in pregrete smetane do ocvirkov ali fižola. Na štrukljih ni manjkala zabela, če gospodinja ni imela ocvirkov, si je pomagala z mastjo. Moški so se že zjutraj obilno najedli, potem so jo mahnili na travnik in kose vihteli vse dopoldne. Polnokaloričen obed, ki so ga pospravili že ob petih zjutraj, je dajal dovolj energije za večurno fizično delo, pa tudi strahu, da bi morebitne odvečne kalorije kopičili v obliki oblog okoli pasu, ni bilo, hrana je zgorela pri delu na polju.
»Štruklji so ena od značilnih dolenjskih jedi. Gospodinje so imele dva vzroka za pripravo te jedi: eden je bil delovni, saj so zagotavljali dovolj energije za težja dela, drugi pa je bil praznični. Prav s štruklji so včasih gospodinje prišleke povabile v hišo, bili so namreč tudi jed dobrodošlice. Kakšne možnosti se torej lahko že s štruklji odpirajo za turizem! Skupino turistov, kongresnikov, lahko na primer sprejmete na vratih lokala s še mlačnimi štrukeljci, oblikovanimi za en grižljaj. To pomeni, da bi klasično jed nadgradili za potrebe današnjega časa,« je dejal priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki se je v sredo udeležil vnovičnega odprtja Vile Otočec in spregovoril o značilnih jedeh Slovenije in Dolenjske ter možnostih vključevanja teh jedi v turistično ponudbo lokalnih gostinskih ponudnikov.
Projekt Dobrote Dolenjske že živi, izvaja ga Zavod za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline, letos pa se mu je pridružil Zavod Novo mesto.
Kot pravi Barbara Jerovšek, vodja projekta, bi radi nadgradili blagovno znamko in vpeljali več lokalnih ponudnikov. »Radi bi, da čim več gostincev značilne dolenjske jedi vnese v jedilnike, hkrati pa bi radi vključili tudi rokodelske izdelke in različne kulinarične prireditve, kot bo na primer septembra spet festival marmelade,« je dodala Jerovškova. Dolenjsko želijo zbuditi, da domače lokalne produkte vključijo v enotno blagovno znamko, pri tem pa je pomembno, da je vse lokalno, proizvedeno na tradicionalen način, a s pridihom sodobnosti in inovativnosti.
»Dolenjska ima lepo tradicijo jedi, ki so bile potiho zatirane ali jih niso razvijali. Projekt je dal zagon dolenjskemu gostinstvu, saj dostikrat ne znamo pokazati in ponuditi, kar so kuhale naše babice in dedki. Je pa še vedno problem pri zaposlovanju mladih kadrov, zato bi morali že na gostinski šoli mlade naučiti prenašati v prihodnost tradicijo naših prednikov,« je opozoril Stane Pirkovič, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Novo mesto, ki v Šmarjeti vodi gostilno z zgovornim imenom Pri dediju, kjer sta hišni specialiteti štruklji in domača gobova juha.
»Tipičnih dolenjskih jedi je več, v širšem naboru jih je okoli 80, prav v vrhu piramide pa bomo po vsej verjetnosti izbrali različne vrste štrukljev, saj je Dolenjska koncentracija te jedi v slovenskem merilu, pa matevž z zeljem in repo, tu bo zagotovo cviček in morda še žlinkrofi,« je povedal Bogataj in pripomnil, da so bili dolenjski gostinci do zdaj bolj kot ne zaprti vsak v svoje občinske ograde, velik del gostiln pa ostaja pri slovenski klasiki: juhi, praženem krompirju in dunajskem zrezku. »Vsaka od dolenjskih jedi ima lahko svojo zgodbo, je pa zanimiva simbioza s cvičkom, ki je odlična topilna tekočina za maščobe,« se je nasmehnil.
Kako je mogoče tradicionalne jedi pripraviti na sodoben način, smo lahko videli in okusili po Bogatajevem predavanju, ob vnovičnem odprtju znamenite Vile Otočec, mogočnega kompleksa nad Otočcem, kjer bo ponudba povezana tudi s tradicijo in lokalno kulinariko. Vilo je zdaj v najem vzel Dimitrij Piciga, ki bo, kot je dejal, goste pripeljal do vrat, za njihovo dobro počutje bo skrbel Matjaž Makovec z ekipo, kulinarika pa bo domena kuharjev Damjana in Tanje Fink.
Ajdovi in fižolovi štruklji
»Štruklji so ena od značilnih dolenjskih jedi. Gospodinje so imele dva vzroka za pripravo te jedi: eden je bil delovni, saj so zagotavljali dovolj energije za težja dela, drugi pa je bil praznični. Prav s štruklji so včasih gospodinje prišleke povabile v hišo, bili so namreč tudi jed dobrodošlice. Kakšne možnosti se torej lahko že s štruklji odpirajo za turizem! Skupino turistov, kongresnikov, lahko na primer sprejmete na vratih lokala s še mlačnimi štrukeljci, oblikovanimi za en grižljaj. To pomeni, da bi klasično jed nadgradili za potrebe današnjega časa,« je dejal priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki se je v sredo udeležil vnovičnega odprtja Vile Otočec in spregovoril o značilnih jedeh Slovenije in Dolenjske ter možnostih vključevanja teh jedi v turistično ponudbo lokalnih gostinskih ponudnikov.
Projekt Dobrote Dolenjske že živi, izvaja ga Zavod za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline, letos pa se mu je pridružil Zavod Novo mesto.
Klobasa, ki je kuhana v cvičku, je okusnejša.
Kot pravi Barbara Jerovšek, vodja projekta, bi radi nadgradili blagovno znamko in vpeljali več lokalnih ponudnikov. »Radi bi, da čim več gostincev značilne dolenjske jedi vnese v jedilnike, hkrati pa bi radi vključili tudi rokodelske izdelke in različne kulinarične prireditve, kot bo na primer septembra spet festival marmelade,« je dodala Jerovškova. Dolenjsko želijo zbuditi, da domače lokalne produkte vključijo v enotno blagovno znamko, pri tem pa je pomembno, da je vse lokalno, proizvedeno na tradicionalen način, a s pridihom sodobnosti in inovativnosti.
Brez cvička ne gre
Barbara Jerovšek seveda ni mogla mimo še ene dolenjske posebnosti, cvička, ki ga je mogoče dobro vtkati tudi v jedi, tako se lahko že sladkate s cvičkovo marmelado z roženkravtom, pokusite cvičkov liker, telečja obara je okusnejša, če jo začinimo s cvičkom, tudi suho klobaso lahko skuhamo v cvičku.Stene Vile Otočec krasijo slike ljubiteljske slikarke Metode Turk, ob njej voditeljica prireditve, vila Saša Gorše.
»Dolenjska ima lepo tradicijo jedi, ki so bile potiho zatirane ali jih niso razvijali. Projekt je dal zagon dolenjskemu gostinstvu, saj dostikrat ne znamo pokazati in ponuditi, kar so kuhale naše babice in dedki. Je pa še vedno problem pri zaposlovanju mladih kadrov, zato bi morali že na gostinski šoli mlade naučiti prenašati v prihodnost tradicijo naših prednikov,« je opozoril Stane Pirkovič, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Novo mesto, ki v Šmarjeti vodi gostilno z zgovornim imenom Pri dediju, kjer sta hišni specialiteti štruklji in domača gobova juha.
»Tipičnih dolenjskih jedi je več, v širšem naboru jih je okoli 80, prav v vrhu piramide pa bomo po vsej verjetnosti izbrali različne vrste štrukljev, saj je Dolenjska koncentracija te jedi v slovenskem merilu, pa matevž z zeljem in repo, tu bo zagotovo cviček in morda še žlinkrofi,« je povedal Bogataj in pripomnil, da so bili dolenjski gostinci do zdaj bolj kot ne zaprti vsak v svoje občinske ograde, velik del gostiln pa ostaja pri slovenski klasiki: juhi, praženem krompirju in dunajskem zrezku. »Vsaka od dolenjskih jedi ima lahko svojo zgodbo, je pa zanimiva simbioza s cvičkom, ki je odlična topilna tekočina za maščobe,« se je nasmehnil.
Vila Otočec, ki je bila osem mesecev zaprta, je na odprtje privabila veliko ljudi. FOTOgrafije: Tanja Jakše Gazvoda
Kako je mogoče tradicionalne jedi pripraviti na sodoben način, smo lahko videli in okusili po Bogatajevem predavanju, ob vnovičnem odprtju znamenite Vile Otočec, mogočnega kompleksa nad Otočcem, kjer bo ponudba povezana tudi s tradicijo in lokalno kulinariko. Vilo je zdaj v najem vzel Dimitrij Piciga, ki bo, kot je dejal, goste pripeljal do vrat, za njihovo dobro počutje bo skrbel Matjaž Makovec z ekipo, kulinarika pa bo domena kuharjev Damjana in Tanje Fink.
