Dolenjci svojega posebneža ne dajo (FOTO)

Cviček je dolenjski posebnež. Poleg toskanskega chiantija je edino vino na svetu, ki ima z zakonom zaščiteno sestavo, v Sloveniji pa se ponaša tudi s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Da je treba iti v korak s časom, je jasno. Temu prikima večina, ki ga s ponosom prideluje na dolenjskih gričih. Radi bi ga približali mladi generaciji, a zastrižejo z ušesi, ko slišijo za nove tehnologije in postopke ... Ker da to ni več cviček, kot veleva pravilnik, je slišati.

Ivan Urbanč je bil dober gostitelj.

Huda kri

Tri leta je star projekt t. i. »tehnološke posodobitve pridelave grozdja in vina za cviček PTP«, ki ga je na pobudo vinarjev zagnal Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Novo mesto. Pridelano vino po novi metodi je bilo svetlejše, bolj »rozejske« barve, za nameček je bilo bolj sveže, aromatično, tudi gladko po okusu. O dilemah, ali je to še cviček ali ni, je stekla beseda minule dni v Cvičkovem hramu oz. ambasadi cvička v Cirju pri Raki, kjer je gostitelj Ivan Urbanč zbral ambasadorje cvička. Kamnov spotike in razlogov za nezadovoljstvo na cvičkovi sceni je kar precej.

Ob cvičku je stekla debata.

Zagotovo so k napetim razmeram prispevale napake, ki so se letos pripetile pri pripravi zbornika ob 51. Tednu cvička. Ivo Kuljaj, predsednik DV Janez Trdina Brusnice-Gabrje, je bil kritičen tudi do dveh zapisov v tem zborniku: zapis o prihodnosti dolenjskega vinogradništva, avtorjev Matjaža Pavlina, Lee-Marije Colarič-Jakše in Marka Koščaka, ter zapis Ivanke Badovinac, v katerem avtorica podrobno pojasnjuje že omenjeno tehnološko posodobitev pridelave grozdja in vina. »Podrobno branje tega prispevka že površnemu poznavalcu tematike govori, da je naslov popolnoma zgrešen, saj tradicija in stroka v tem primeru tudi naključno nista z roko v roki, temveč v velikem nasprotju.

Cviček je cviček, očitno pa bo prišel tudi cviček novo.

O tem se lahko prepriča vsakdo, ki kaj ve o tradiciji cvička, o zakonski zaščiti cvička, elaboratu in pravilniku o zaščiti cvička ter predvsem o naravi PTP zaščite vina, ki jasno govori, da lahko naziv PTP nosi le vino, ki 'mora biti pridelano po tradicionalnem postopku'. Globoko sem prepričan, da predstavljena tehnologija pridelave belih vin, uporabljena za žametno črnino, nima nobene zveze s tradicijo pridelave cvička, kot tudi ne z elaboratom in pravilnikom o vinu z oznako PTP – cviček, ki poleg vsega v svojem 13. členu strogo prepoveduje obdelavo grozdja s pektolitičnimi encimi in drugimi postopki,« je uvodoma opozoril Kuljaj.

Ivo Kuljaj je bil kritičen.

Zgodovinski produkt malega vinogradnika

Po mnenju Kuljaja pilotski projekt izključuje 90 odstotkov malih vinogradnikov. Cviček je zgodovinski produkt malega dolenjskega vinogradnika, ki je ponosen na svojo tradicijo, zgodovino, je še poudaril Kuljaj. »Opažam nekaj klavrnih stvari: za tak status cvička, kot ga imajo deležniki v državi, ni več kriva nobena velika korporacija, noben Mercator, niti Slovin. To, kar ste imeli, ste imeli 18 let v rokah mali, srednje veliki vinarji, vinogradniki in zavod ... Resnih vzpodbudnih stvari, razen razmisleka o sodobnosti, v teh letih ni bilo. Prej omenjeno sodobnost in novo tehnologijo visoko pozdravljam. To je pač projekt zaradi projekta. A to nima zveze s tradicionalno pridelanim cvičkom, ki se prideluje zadnjih 70 let.

Zdravko Mastnak je opozoril na napake in krivice, ki se delajo cvičku.

Dopuščam to pot, a si morate izboriti pravno razmišljanje, pravno obliko novega elaborata, in nastal bo cviček novo. Nič hudega, a to ni več cviček PTP. Da ne bo več zmede na trgu za potrošnika,« se je odzval tudi Zdravko Mastnak iz Vinske kleti Frelih, svojčas pa je Mastnak uspešno vodil Klet Krško, kjer bi letos radi napolnili in prodali 800.000 steklenic cvička. »Vidim, da ne manjka idej, kako danes prodati cviček. Precej jih je: tu so promocije, festivali, delavnice, kulinarične zadeve, pojavil se je tudi cviček premium. To je vse dobro in pohvalno. A to je le en odstotek možnosti, da bi bilo to vino kdaj prodano, zaželeno. Ali si to priznamo ali ne, to mi je pred 20 leti povedal gost iz ZDA: cviček je tipično 'kokakola vino'.

Marketing in trženje tega vina pa sta med ljudstvom. Način trženja je od ljudstva odšel. Ko sem sam vodil Klet Krško, smo bili na vseh velikih dogodkih, kjer se je zbralo 10.000 ljudi in več, cviček pa je bil ta glavni! Danes ga ni nikjer,« je še dodal Mastnak.

Nova tehnologija terja dodatne stroške

»Če je ta projekt izvirni greh ali pa grešni kozel – kaj pa se je dogajalo zadnjih 18 let?« se je na vse to odzval Damjan Vrtin, direktor Zavoda KGZ Novo mesto. »V sklopu pilotnega projekta, ki je bil sofinanciran s strani države in EU, smo želeli preizkusiti te nove tehnologije. Za projekt smo se odločili na pobudo vinarjev in vinogradnikov. Nismo posegali v obstoječi pravilnik o pridelavi cvička PTP, ampak smo vse delali v sklopu obstoječega pravilnika: tako v vinogradu, sortnem sestavu, tipizaciji, do dokončnega vina. Smo pa s postopki v pridelavi grozdja in vina preizkusili sodobnejše metode,« je poudaril Vrtin, Belokranjec, tudi sam vinogradnik. Ob tem se postavi vprašanje, ali bodo mali vinogradniki lahko šli v korak s časom in prevzeli to tehnologijo, ali pa bodo ostali prikrajšani, kot je opozoril Ivo Kuljaj.

Gasilska za spomin

Tu je imel predvsem v mislih hlajenje grozdja. »Res pa je, da določeni postopki terjajo neke investicije, ki se jih da obiti tudi tako, da potrgaš grozdje zjutraj, ne pa po malici ali kosilu,« je odvrnil Vrtin, ki je tudi priznal, da bi posameznega vinogradnika nakup stiskalnice s CO₂, ki zmanjšuje možnost oksidacije in zagotavlja kontrolirano fermentacijo, stal dobrih 70.000 evrov. V isti sapi je opozoril, da je letošnji kralj cvička Marjan Jelenič zmagovalno vino pridelal po novi oz. posodobljeni metodi. Po zadnjih podatkih se med prvimi desetimi kandidati za kralja cvička najdejo tri, tudi štiri vina, ki so izdelana po novi metodi.

Intelektualna lastnina vseh Dolenjcev

»Poudarjam: ves svet ima stile rebul na 1000 načinov. Ampak rebula je svetovno globalno dobro. Ni zaščitena, niti pri Bricih, imajo jo Grki, Dalmatinci, cela Italija. Mi pa smo naredili nekaj, kar je iz zgodovine slovenskega naroda: kar ima samo ena pokrajina. Malo je pokrajin na svetu, ki imajo unikum svojega vina. Cviček to je. Predpisan je z regulami, tehniko, tehnologijo. Ki jo je, s tem se strinjam, vedno znova treba posodobiti. Ali pa samo malo implementirati zadeve.

Damjan Vrtin meni, da s projektom niso posegli v spremembo pravilnika PTP.

Tudi morda. A vse v dogovoru s stroko in zainteresiranimi pridelovalci. A kot vidimo v pilotskem projektu, je stvar rigorozno drugačna. Tako bi se centralna sorta žametna črnina po tej tehnologiji delala kot po tehnologiji belega vina, vključno z maceriranjem, ki bi potekalo le en dan. To pa je velika razlika, ali nekaj delaš en ali štiri dni. Ven pride drugo vino. To pa ni mala posodobitev. To vino ima ekstremno lepo vonjavo, je všečno, krasno, čudovito. Ampak to ni več cviček PTP,« je še dodal Mastnak, ki spomni, da je cviček zaščitena kolektivna blagovna znamka ali pa intelektualna lastnina vseh Dolenjcev, vseh pridelovalcev grozdja in vina na Dolenjskem.

»PTP je živa stvar. Mora se spreminjati. Ne bi rad potegnil ročne zavore, je pa treba paziti, da se ne preskoči štirih stopnic naenkrat,« je v razpravi pristavil ambasador cvička Jože Simončič iz Kartuzije Pleterje kmetijstvo. »Cviček je na pretresu, cviček je na rešetu. A ni tako gosto, da ne bi šlo nekaj skozi. Cviček mora iti skozi, cviček ima prihodnost in delajmo skupaj z roko v roki, da bomo to tudi dosegli,« je dodal novi ambasador cvička Franc Smrekar. Podobno kot Smrekar meni tudi Miran Jurak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske.