Dolga zima v družbi lisice Mici: Branko in Hilda bosta tam še do 10. aprila
Branko Kremser in Hilda Ladinek sta prekaljeni oskrbniški par, ki ju poznajo ljubitelji gora po vsej Sloveniji. Več kot 13 let sta oskrbovala Gomiščkovo zavetišče pod Krnom, Staničev dom pod Triglavom ter planinske koče na Peci, pod Kremžarjevim vrhom in na Cojzarici na Mariborskem Pohorju, lani junija pa sta začela pod Bogatinom v eni naših najlepših koč, ki leži na izjemni lokaciji, na planotastem amfiteatru Komne, obkrožena z vencem Bohinjsko-Tolminskih gora. Temu območju rečemo tudi kraljestvo Zlatoroga.
Koča pod Bogatinom bo odprta še do 10. aprila, nato pa jo bodo za poletno sezono spet odprli na začetku junija.
In tam, 1514 metrov visoko, sta Pohorca, doma iz Lovrenca na Pohorju, preživela kar vso zimo in bosta še do 10. aprila. Medtem ko druge planinske koče v visokogorju ob koncu poletne sezone zaprejo svoja vrata, se je Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju namreč odločilo, da bo letos koča stalno oskrbovana tudi vso zimo in ne le marca, kot je bila navada v minulih letih.
Sedem dni zaprta v koči
Tako Branko in Hilda že vse od 27. decembra vztrajata pod Bogatinom, ne da bi enkrat samkrat šla v dolino. Skrbita, da gostje niso lačni ali žejni, da jim je toplo in da lahko tudi prespijo. »Ne vem, po kaj bi hodila dol, če imava tukaj vse. Oba imava rada zimo in sneg in razmere za delo so tukaj res odlične. Že sam ambient je tako čudovit, da naju prav nič ne vleče v dolino, poleg tega nama iz planinskega društva prinesejo vse, kar potrebujeva za oskrbovanje koče,« nam ob obisku pove Branko.
Nekdanja vojaška bolnišnica
Kočo pod Bogatinom, last PD Srednja vas v Bohinju, so zgradili leta 1932 na temeljih nekdanje avstrijske vojaške bolnišnice, v kateri so zdravili ranjene vojake v bojih na Krnu v prvi svetovni vojni. Iz Bohinjske Bistrice je čez Komno potekala oskrbovalna pot za bojišča v Krnskem pogorju, na planini Na Kraju so postavili eno od postaj žičnice ter naselje z bivališči, bolnišnico, oficirskim domom in menzo, skladišči, hlevi, pekarno in vsem drugim, kar so potrebovale oskrbovalne ekipe za svoje bivanje vse leto.
Oskrbovanje koče pozimi in na takšni višini je lahko zelo zahtevno. Pozimi namreč ni oskrbe s helikopterji in vso hrano najprej pripeljejo z žičnico do bližnjega planinskega doma na Komni, nato pa jo člani planinskega društva na ramah prinesejo do koče pod Bogatinom. Poleg tega se zgodi, da si v koči zaradi veliko novozapadlega snega odrezan od sveta.
To se je zgodilo februarja. »En teden sva bila zaradi močnega sneženja zaprta v hiši, šele po sedmih dneh so do naju prigazili s Komne. Toliko snega je bilo, da so za pot, ki sicer traja 15 minut, porabili eno uro. Za njimi so prišli vojaki Slovenske vojske in so nama pomagali in odstranili kupe snega izpred koče. Bilo ga je toliko, da ga nisem mogel več nikamor metati,« pove oskrbnik.
Vesela regrata iz doline
Pa jima ni nič dolgčas, ko pozimi zaradi slabega vremena več dni ni nikogar? Sploh ne, pove Branko, saj je v takšni planinski koči vedno kaj za postoriti. »Delo se vedno najde. Ko sva med tednom sama, pripravljava hrano za konec tedna, treba je speči kruh, pogosto imamo tudi večje skupine, ki se prej najavijo. Poleti nas obišče ogromno ljudi, koča je ves čas kar polna, lani so bili z vsega sveta, le iz Afrike ne. Če ne drugega, je pozimi delo s kidanjem snega,« razloži.
Kočo pod Bogatinom bodo za poletno sezono odprli na začetku junija.
Preden sta postala oskrbnika, je bil Branko žičničar na Rogli, Kopah in Mariborskem Pohorju, Hilda pa učiteljica razrednega pouka. Niti ona niti malo ne pogreša dolinskega življenja, saj pravi, da sta pod Bogatinom kot v raju na zemlji. »Čez poletje je tu res veliko ljudi, pozimi pa si čas krajšam z ročnimi deli. Rada izdelujem iz ostankov volne in ličkanja, izdelujem tapiserije in tudi slikam. Lepo nama je tukaj, kar nekako nama klapa,« je dobre volje. Ne pozabi poudariti, kako dobro se razumejo s sosedi iz vse leto odprtega planinskega doma na Komni. Izmenjujejo si domače dobrote, s Komne pod Bogatin radi prinesejo kakšne domače klobase, nedavno ju je oskrbnik Herman Uranič razveselil celo s svežim regratom, ki ga je pripeljal z žičnico iz doline v najhujšo zimo. Hilda pa za njih rada speče kakšen dober zavitek ali potico.
Zvitorepka na obisku
Pa še nekdo poskrbi, da jima ni dolgčas. To je lisička Mici, ki je postala že prava zvezdnica na družabnih omrežjih, tujci pa jo poznajo pod imenom Foxy. Že pred nekaj leti se je zvitorepka pojavila pri bližnjem planinskem domu na Komni in tamkajšnja oskrbniška ekipa jo je vzela za svojo. Nato je očitno zavohala, da so tudi v koči pod Bogatinom dobre možnosti za slasten zalogaj, zato jo v zadnjem obdobju ves čas opažajo pri obeh planinskih postojankah.
1514 metrov visoko stoji koča.
»Poleti pride vsak dan, pozimi pa bolj zvečer in ponoči. Je napol udomačena in se prav nič ne boji ljudi. Nasprotno, zelo je zvedava in zelo rada pride k nam in opazuje dogajanje. Predvsem išče hrano in midva vedno poskrbiva, da ne gre lačna od hiše. Včasih tudi sama kaj vzame, poleti je gospa ležala na ležalniku, ob strani je imela sendvič. Le malo je pogledala stran in sendviča že ni bilo več. Nama jé kar iz roke, prav tako oskrbnikom na Komni. Ni pa za božati, in na to goste vedno opozorimo,« še povesta prijazna oskrbnika, ki bosta vztrajala do 10. aprila, nato pa bosta za nekaj časa odšla na domače Pohorje.
Kočo pod Bogatinom bodo nato spet odprli na začetku junija.
