ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI
Poglejte, za kaj boste vsak mesec plačali 11 evrov (ali več)
Po novem zakonu trije tipi domov za starejše.
Odpri galerijo
Ukrepi v domu starejših občanov Fužine na začetku drugega vala epidemije korona virusa. FOTO: Uroš Hočevar
Od danes je v javni obravnavi težko pričakovani predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je o njem poudaril, da omogoča povezovanje sistema socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe z namenom celostne oskrbe uporabnika. Posameznik bo lahko koristil storitve na domu ali v instituciji.
»Pomembno je, da bo nov sistem dolgotrajne oskrbe omogočil starejšim, da čim dlje ostanejo doma, v domačem okolju, z vso oporo, ki jo potrebujejo. Če ljudje ne morejo ostati doma, pa je potrebno, da jim zagotovimo dostojanstveno bivanje v instituciji glede na njihove potrebe in želje. Predlog zakona tako loči tri vrste DSO, in sicer: bivalni dom, oskrbni dom in negovalni dom. Želim, da se ljudje v domovih počutijo, kot da so doma. Za primere, ko ljudje potrebujejo dolgotrajno nego in več zdravstvene oskrbe, to tudi dobijo in v ta namen predlog zakona predvideva t. i. negovalne domove,« je sporočil minister.
Ta sredstva bomo zbirali davkoplačevalci. Prispevna stopnja bi bila 1,47 odstotka, pri čemer bi se nekoliko znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Oseba z minimalno plačo bi plačala na mesečni ravni dodatnih 11 evrov, oseba s povprečno plačo pa dodatnih 21 evrov. Za upokojence bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini sedem evrov.
»To ni dodatna obremenitev. Treba je vedeti, da je treba nameniti dodatna sredstva za obdobja, ko bomo to potrebovali, da so zagotovljena dodatna sredstva. Zakon pomembno zmanjšuje obremenitev družine, tudi lokalnih skupnosti,« je na novinarski konferenci povedala namestnica generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus.
»Kot družba se staramo, je pa treba izpostaviti, da z zakonom pomagamo tudi drugim generacijam. Vprašati se moramo, kaj bomo dobili takrat, ko bomo odvisni od tega, kar se lahko zgodi že prej, kot pri določeni starosti – že danes zaradi prometne nesreče in smo lahko zelo odvisni od te oskrbe. Danes nimamo ustreznih odgovorov, zato s predlogom to rešujemo,« je povedala Kobal Strausova.
»Pomembno je, da bo nov sistem dolgotrajne oskrbe omogočil starejšim, da čim dlje ostanejo doma, v domačem okolju, z vso oporo, ki jo potrebujejo. Če ljudje ne morejo ostati doma, pa je potrebno, da jim zagotovimo dostojanstveno bivanje v instituciji glede na njihove potrebe in želje. Predlog zakona tako loči tri vrste DSO, in sicer: bivalni dom, oskrbni dom in negovalni dom. Želim, da se ljudje v domovih počutijo, kot da so doma. Za primere, ko ljudje potrebujejo dolgotrajno nego in več zdravstvene oskrbe, to tudi dobijo in v ta namen predlog zakona predvideva t. i. negovalne domove,« je sporočil minister.
Potrebna bodo dodatna sredstva
Iz obstoječih javnih virov bi država črpala 305,22 milijona evrov, dodatno pa je treba zbrati 335,85 milijona evrov. Z njimi želi vlada zagotoviti, da uporabniki prejmejo storitve, ki jih potrebujejo, ne glede na njihov socialno-ekonomski status oziroma brez dodatnih obremenitev njihove družine ali lokalnih skupnosti.Oseba z minimalno plačo bi plačala na mesečni ravni dodatnih 11 evrov, oseba s povprečno plačo pa dodatnih 21 evrov.
Ta sredstva bomo zbirali davkoplačevalci. Prispevna stopnja bi bila 1,47 odstotka, pri čemer bi se nekoliko znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Oseba z minimalno plačo bi plačala na mesečni ravni dodatnih 11 evrov, oseba s povprečno plačo pa dodatnih 21 evrov. Za upokojence bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini sedem evrov.
»To ni dodatna obremenitev. Treba je vedeti, da je treba nameniti dodatna sredstva za obdobja, ko bomo to potrebovali, da so zagotovljena dodatna sredstva. Zakon pomembno zmanjšuje obremenitev družine, tudi lokalnih skupnosti,« je na novinarski konferenci povedala namestnica generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus.
»Kot družba se staramo, je pa treba izpostaviti, da z zakonom pomagamo tudi drugim generacijam. Vprašati se moramo, kaj bomo dobili takrat, ko bomo odvisni od tega, kar se lahko zgodi že prej, kot pri določeni starosti – že danes zaradi prometne nesreče in smo lahko zelo odvisni od te oskrbe. Danes nimamo ustreznih odgovorov, zato s predlogom to rešujemo,« je povedala Kobal Strausova.
