Dolinski zvonovi spet razburjajo
Osem minut. Toliko časa na dan – razen ob praznikih ali drugih posebnih priložnostih – v Dolini pri Trstu od 28. aprila letos zvonijo zvonovi cerkve sv. Urha. A za nekatere domačine je tudi to preveč. Škofov vikar v pokoju Ettore Carlo Malnati, ki vodi Župnijo Dolina pri Trstu, je pred dnevi javnost ogorčeno obvestil, da »še vedno obstajajo poskusi nekaterih, da bi se dolinske zvonove spet blokiralo«.
11. 1. 2022 Zgodi se prvi zaseg dolinskih zvonov.
6. 5. 2022 Po velikonočni vigiliji so jih drugič zasegli.
28. 4. 2024 Začetek vnovičnega rednega bitja.
Spomnimo. Šest Dolinčanov je že pred več kot dvema letoma z ovadbo uspelo doseči zaplembo cerkvenih zvonov. To se je zgodilo 11. januarja 2022. Februarja 2022 so jih odpečatili, a kljub temu niso zazveneli, saj je takratni župnik Klemen Zalar trdil, da je odredba postavljala tehnično neizvedljive pogoje za ponovno zvonjenje. Pod novimi pravili so vnovič zadoneli šele za velikonočno vigilijo istega leta. Nato so 6. maja 2022 zvonove spet zasegli. Župnik je pojasnil, da bi morali pri zvonjenju slediti navodilom civilne in ne cerkvene oblasti: »S tem dejanjem je sodnija kršila veljavni sporazum mednarodnega prava.«
Zvonovi so tako dokončno utihnili, zadeva se je preselila na sodišče, ki pa je 4. aprila letos zvonove dokončno odpečatilo in izdalo posebno odredbo. Ta bo dopolnjevala že veljaven cerkveni dekret glede zvonjenja.
»Tržaški škof, ki je izdal nov dekret za zvonjenje, ki je identičen dekretu goriške nadškofije, sedaj odreja, da se lahko zvoni od 7. do 21. ure. Vsakič, ko se oglasijo zvonovi za bogoslužja, smejo ti zvoniti tri minute in ob praznikih pet minut. Glede tradicionalnih župnijskih pobožnosti, kot so jutranje zvonjenje, angelus, večerno zvonjenje, naznanjanje Kristusove smrti ob petkih, delopust ob sobotah, oznanjanje smrti vaščanov, ob pogrebnih sprevodih in podobno, pa škofova določila prepuščajo trajanje tradicionalnim krajevnim običajem,« je za Slovenske novice že pojasnil Malnati.
0,56 ODSTOTKA minut enega dne zvonijo.
In dodal, da je škofija s tem dekretom le še pridobila. »Dovoljeno je še več zvonjenja, kot ga je bilo prej v vseh župnijah. Če so prej v Dolini za bogoslužja zvonili na primer dve minuti, sedaj škofova odredba dovoljuje celo do pet minut. Sodišče je začasno določilo, da se bodo v Dolini zvonovi začeli oglašati ob 8. uri, in to dokler ne bo zaključen sodni postopek.«
Dovolj je zatiranja
Malnati danes, ko so se očitno spet obudile ideje o vnovičnem utišanju zvonov, pravi: »Tišine zaplenjenih zvonov, ki je trajala tri leta, si pa res ne želimo, da bi se ponovila. Jasen škofovski dekret o zvonovih je župnija sprejela in ga spoštuje.« Malnati tudi poudarja, da je pripravljen prisluhniti morebitnim težavam in skupaj najti mirno sožitje: »Prav je, da je prebivalstvo Doline seznanjeno s 'sovražnostmi', ki naprej povzročajo nezadovoljstvo in delitve. A ni mar bilo že zadosti zatiranja proti dolinskim zvonovom in proti kulturi, ki jo zvonovi oznanjajo?«
Tišine zaplenjenih zvonov, ki je trajala tri leta, si pa res ne želimo, da bi se ponovila.
Nasprotnike zvonjenja naj bi namreč še naprej motilo dejstvo, da so zvonovi preglasni. A kot v izjavi za tržaški Il Piccolo pojasni Malnati, se ti »ne zavedajo, da jakosti zvoka naših zvonov ni mogoče spreminjati, saj ima vsak zvon svojo zgodbo, ki temelji na teži in materialih, uporabljenih za izdelavo zvonov«. Za zmanjšanje jakosti zvonov bi jih bilo treba dejansko zamenjati, a kaj takšnega brez večjega posega v zvonik ne bi bilo mogoče. Skoraj zagotovo pa tega ne bi dovolili varuhi naravne in kulturne dediščine.
