Dolžni smo se spominjati
»Zapolniti moramo praznino, ki jo je za seboj pustilo šest milijonov odvzetih življenj. To je naša dolžnost, naša odgovornost do tistih, ki so izgubili svoje življenje, in do prihodnjih generacij. In pri tem vas prosimo za vašo podporo,« je na osrednjem dogodku v Sodnem stolpu v Mariboru zbrane nagovoril Elie Rosen, predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov, ki je dogodek organiziralo.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Rdeča nit večera so bile violine, iz spominskega središča holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu je v Maribor pripotovala posebna violina, simbol upanja in junaštva. Obiskovalci so prisluhnili tudi zgodbi violine iz Šalovcev na Goričkem, kjer je pred deportacijo večine prekmurskih Judov živel 11-letni nadarjeni Evgen, sin trgovca Franza Schwarza. Schwarzev vnuk je priznani pisatelj in pesnik Dušan Šarotar, avtor romana Biljard v Dobrayu, za katerega pravi, da je njegov literarni spomenik staremu očetu in tudi hommage izginuli judovski skupnosti.
Med redkimi predmeti družine Schwarz, ki so se po vojni ohranili, je Evgenova violina, ki zdaj visi nad Šarotarjevo pisalno mizo. »Poezija, glasba, umetnost nasploh je oblika spominjanja. Vse, kar je ustvarjeno z ljubeznijo in navdihom, vsa lepota, je znamenje neskončnosti. Z vsakim prvim verzom nove pesmi se jezik znova rodi, vzpostavi se stik s preteklostjo, zato pravim, da je poezija dialog z mrtvimi. Sledi prstov se odtisnejo na mojstrovih strunah in njihova melodija nikoli zares ne izzveni, odmeva v tišini, v spominu, da se nikoli zares ne pozabi,« je ob slovesnosti sporočil Šarotar.
