Domačini obnovili znano slovensko piramido (FOTO)

Lansko poletno neurje je močno prizadelo tudi znano radgonsko spominsko znamenje Piramida, ki je na vrhu hriba v Hercegovščaku, na njem pa sta vklesana napis Franc Jožef II. in letnica 1881. Neurje je nanj podrlo velik hrast in ga močno poškodovalo, pravzaprav povsem uničilo, saj je drevo raslo zelo blizu spomenika, njegove korenine pa so segale pod temelje in ga zelo poškodovale.

Po pripovedovanju bližnjih stanovalcev je na ta hrib na konju prijahal vladar Jožef II. in si ogledoval Apaško polje. Tedaj pogleda ni zastiralo drevje, saj je tik pod Piramido deloval kamnolom, kjer so pridobivali dragocen gradbeni material. Kamnolomi so delovali po vsem grebenu tega hriba, desno od Piramide, kar je vidno še danes. Ni čudno, da je kraj Lomanoše dobil ime iz besede »lomiti«, kajti kamen so v rudah, kakor so rekli kamnolomom, lomili. Tudi spomenik je iz kamna iz bližnjih kamnolomov.

Pomoč mehanizacije in šestih rok

Dobro leto po uničujočem neurju so trije mojstri – prostovoljci, Jože Ješovnik in Zlatko Pravdič iz Podgrada ter prvi sosed znamenja Marjan Perko –​ s pomočjo mehanizacije in šestih rok Piramido vrnili v prvotno stanje.

»Ne glede na to, da nima statusa spomenika lokalnega pomena, smo se na Občini Gornja Radgona v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine takoj lotili obnove. Občina namreč stremi k varovanju in ohranjanju vsakršne kulturne dediščine, ki pričuje o življenju ljudi v preteklosti v naših krajih. Piramida pa ni zgolj kulturni spomenik. Je tudi pomembna turistična točka, od koder se obiskovalcem, pohodnikom razprostre pogled v sosednjo Avstrijo, na okoliško vinorodno gričevje in vse tja do Pohorja,« je po sanaciji povedala radgonska županja Urška Mauko Tuš.

Takole je bil uničen lokalni spomenik. FOTO: Ludvik Kramberger

Dodala je, da je bilo treba pred začetkom obnovitvenih del pridobiti soglasje lastnika zemljišča, na katerem znamenje stoji, to je Republika Slovenija oziroma Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Zaradi statike in v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji se je znamenje prestavilo na novo lokacijo, le nekaj metrov od prejšnje. Na novo je bila izgrajena betonska temeljna plošča. Spominsko znamenje so s pomočjo strojev razstavili na posamezne kamnite dele in jih na novozgrajeni plošči s pomočjo lesenega piramidastega kalupa, ki ga je postavil Jože Ješovnik, znova sestavili v celoto. Med obnovitvenimi deli so si ves čas prizadevali ohraniti znamenje, kot je bilo v prvotni obliki.