Domovi povišali cene oskrbnin
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo cene oskrbnin v domovih za starejše poskočile. Zdaj je to postalo realnost po večini slovenskih domov. Tako so se po marčni uskladitvi cene oskrbe prve kategorije v povprečju povišale za 3,3 odstotka, in sicer za 3,1 odstotka pri javnih zavodih ter za 3,6 odstotka pri koncesionarjih. Cene oskrbe je povišala večina domov, samo 15 izvajalcev ministrstvu za solidarno prihodnost ni posredovalo predloga uskladitve cen storitev.
Povprečna cena oskrbe prve kategorije je pri koncesionarjih 22,2 odstotka višja od povprečne cene pri javnih zavodih. Najbolj so ceno oskrbe dvignili v Zavodu Karion – Dom sv. Eme, in sicer za 9,8 odstotka, najmanj pa v DSO Mengeš, in sicer za 0,2 odstotka. Po podražitvi ima najvišjo ceno oskrbe prve kategorije MGC Bistrica in znaša 37,48 evra na oskrbni dan, najnižjo pa Dom Nine Pokorn Žalec, in sicer 19,20 evra.
15 izvajalcev ministrstvu ni posredovalo predloga uskladitve cen storitev.
Za dementne blizu 40 evrov
Stanovalci v domovih za starejše, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo jesen življenja, niso sposobni za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg osebne pomoči in so uvrščeni v oskrbo prve kategorije, bodo po novem v povprečju plačevali 24,32 evra na dan. Nova povprečna cena oskrbe druge kategorije, kamor sodijo stanovalci z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči, je 30,03 evra.
Oskrba tretje kategorije a, v kateri so stanovalci z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, po novem v povprečju stane 35,73 evra. Oskrbo tretje kategorije b imajo stanovalci z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, so najtežje prizadete osebe, ta po novem stane 40,68 evra. V oskrbi četrte kategorije so dementni stanovalci v posebnih oddelkih, ta po novem stane 38,47 evra.
Glavni vzrok za dvig cen je zlasti rast stroškov materiala, pravijo na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP). Pri izvajalcih s koncesijo na dvig cen storitve nekoliko vpliva tudi dvig obrestnih mer, saj imajo koncesionarji možnost v ceno vračunati tudi stroške financiranja.
Večina od 59 javnih domov za starejše in 43 zasebnih domov s koncesijo je že lani novembra dvignila cene zaradi izredne uskladitve cen.
Stroški dela
Višjih stroškov dela izvajalci niso vračunali v ceno storitve, saj so domovom za starejše na podlagi interventne zakonodaje zagotovljena sredstva za višje plače, ki so posledica sklenjenih sporazumov s sindikati, pravijo na MSP.
Na vprašanje, ali lahko stanovalci glede na številne podražitve v letošnjem letu pričakujejo še katero podražitev, na ministrstvu odgovarjajo, da se lahko na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev poleg redne letne uskladitve cen, ki poteka v marcu, cene dodatno uskladijo, če se stroški dela po zadnji uskladitvi povečajo za več kot odstotek in pol oziroma če bi rast posameznih elementov cene, recimo v primeru visoke inflacije, v obdobju od zadnje uskladitve imela vpliv na povečanje cene za več kot tri odstotke.
Spomnimo, da je večina od 59 javnih domov za starejše in 43 zasebnih domov s koncesijo novembra lani dvignila cene zaradi izredne uskladitve cen. Vlada je dvig oskrbnin omejila tako, da so smeli domovi pri dvigu cene upoštevati samo rast izdatkov za blago in storitve, pri čemer se cena ni smela povečati za več kot 4,5 odstotka. Zaradi omejitve izrednega dviga cen so domovi dobili povrnjena sredstva iz proračuna. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je bilo takrat pristojno za domove za starejše, so se cene oskrbe prve kategorije takrat v povprečju dvignile za 3,3 odstotka, in sicer za 3,7 odstotka v javnih domovih in za 2,1 odstotka v zasebnih s koncesijo. Nekoliko manj se je podražila oskrba četrte kategorije, v povprečju za 2,1 odstotka, in sicer v javnih domovih za 2,2 odstotka in v zasebnih s koncesijo za 1,8 odstotka.
