Dostava cenejše hrvaške hrane cveti

Prvega januarja je minilo dve leti, odkar imata Slovenija in Hrvaška po 31 letih spet isto valuto – evro –, na meji med njima pa ni več nadzora. Uvedbo schengenskega režima varovanja in umik policijskih in carinskih patrulj z meje so med drugim spretno izkoristili številni hrvaški gostinci, saj so začeli hrano dostavljati vzdolž celotne južne meje v Slovenijo, še posebno v Pomurje in Podravje.

Kaj je razlog, da Pomurci in drugi Slovenci povprašujejo po dostavi jedi iz Hrvaške?

Do 10 naročil na dan

»Cena je glavni razlog,« je jasen Davor Kocen, lastnik picerije Arka v Murskem Središču, mestu z nekaj manj kot 6000 prebivalci, ki leži le streljaj od mejnega prehoda Hotiza pri Lendavi. Njegova najdražja družinska pica stane 19 evrov, v picerijah na slovenski strani pa so podobne tudi 25 evrov ali več. Tudi hrana po naročilu je v Arki cenejša od slovenske celo za tretjino.

Kocen se je ob tem domislil zanimivega načina dostave: če v njegovi piceriji naročite hrano – prav tako ponuja dnevne malice – in če je vrednost naročila višja od 20 evrov, ne zaračuna dostave v občine Razkrižje, Črenšovci in Velika Polana ter v del Občine Lendava. Gre za razdaljo do 20 kilometrov od gostilne. »Takih naročil je do 10 na dan, včasih več, včasih manj,« razlaga hrvaški gostilničar. Promet poteka tudi v obratni smeri – precej Prekmurcev in Prlekov k njemu zaide na dnevne malice ali kosila. »Ob koncih tedna je treba mizo rezervirati, toliko imamo gostov,« se pohvali Kocen, ki kar množičen obisk z druge strani meje pripisuje tudi kakovostni ponudbi.

Če je vrednost naročila v hrvaški piceriji višja od 20 evrov, naročeno v nekatere občine dostavijo zastonj. FOTO: Posnetek zaslona

V svojih gostinskih obratih – v še eni piceriji in lokalu – ima gostinec iz Murskega Središča zaposlenih 33 ljudi, izkušnje v gostinstvu pa si je nabiral predvsem v Sloveniji, saj je 18 let delal v nekoč zelo znanem gostišču Pohorka. Samostojni podjetnik na Hrvaškem je že 16 let.

Tudi iz Madžarske

Da ne bi prišel navzkriž s slovensko zakonodajo, je hrvaški podjetnik, kot zatrdi, v pisarni Finančne uprave RS v Lendavi preveril, katere pogoje mora izpolnjevati. »Ker gre za prost pretok blaga in ker ni več mejnih kontrol, kupcu na slovenski strani izstavim račun, pri nas pa odvedem davek. In to je to,« pravi Kocen.

Tatjana Koša, poslovna sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice Lendava, pravi, da v zbornici razpolagajo s podatki, da hrvaški gostinci hrano po naročilu in za catering dostavljajo na njihovo območje. Kakšen je obseg teh storitev, težko oceni, saj nima podatkov, opaža pa, da so se v zadnjem času s podobnimi storitvami pojavili tudi ponudniki iz Madžarske. »Želimo si lahko le, da je vse v skladu s slovensko zakonodajo in da je iz vidika zagotavljanja varne in neoporečne hrane vse tako, kot mora biti.« Območna obrtno-podjetniška zbornica je sicer dobila več vprašanj domačih gostincev, povezanih z dostavo hrane iz tujine.

Marjan Cigan, lastnik picerije Malibu na Kapci in lokala Tropicano v Srednji Bistrici, torej znotraj območja, kamor dostavlja gostilničar Kocen, nima nič proti konkurenci iz Hrvaške. Meni, da je ta potrebna, saj se tako drugi še bolj potrudijo. Vendar pa Cigan v isti sapi poudari: »Upam le, da dostavljajo kakovostno hrano in da zadostijo vsem določilom pravilnega ravnanja pri dostavi. Če imam sam štiri inšpekcije na leto, ki tako dolgo iščejo, da vedno kaj najdejo, najpogosteje kake malenkosti, želim, da ista merila veljajo tudi za tiste, ki dostavljajo hrano k nam iz tujine. Dvomim, da res vsi izdajajo račune, kot zatrjujejo. So se pač znašli, naša država pa jim to dovoljuje, čeprav aktualna politika na ves glas govori, da je treba zaščiti slovenske podjetnike in izdelke slovenskega izvora.«

Podružnica ni potrebna

Andreja But, glavna tržna inšpektorica Tržnega inšpektorata RS, je na naše poizvedovanje odgovorila, da inšpektorat iz vidika predpisov iz svojih pristojnosti za nadzor ne vidi zadržkov, ko hrvaški gostinci opravljajo storitev dostave hrane v Slovenijo. »V skladu z določbami zakona o storitvah na notranjem trgu (ZSNT) je s strani ponudnikov storitev s sedežem v drugih državah članicah možno prosto čezmejno opravljanje občasnih storitev, torej tudi prodaja gostinskih storitev, pod pogojem, da se ta dejavnost opravlja v skladu s pogoji, kot so predpisani v matični državi članici,« je odgovorila.

ZSNT je namreč uvedel načelo prepovedi diskriminatornega obravnavanja ponudnikov storitev iz držav članic Evropske unije (EU), Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije. »Tujim pravnim osebam, ki imajo sedež na območju EU, tako ni več treba registrirati podružnice v Sloveniji, ustanoviti podjetja ali pridobiti dovoljenja. Če izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti v državi sedeža, lahko to dejavnost opravljajo na celotnem območju EU, kar pa ne velja za izjeme, kot na primer finančne storitve, prevozne storitve, elektronske komunikacije, zdravstvene storitve, avdiovizualne storitve in igre na srečo,« so še pojasnili na tržnem inšpektoratu.