Dostop v dolino Vrata odslej omejen z zapornico, nekateri razburjeni: »Dostop do gora mora biti prost«
Z novembrom je začela veljati odredba o omejitvi uporabe ceste v dolino Vrata, ki zmogljivost prometne obremenjenosti doline z motornimi vozili omejuje na največ 195 vozil. Danes bo začela delovati tudi zapornica, ki bo vstop omogočala samo do omenjene omejitve.
Na območju Mojstrane in v javnem zavodu Triglavski narodni park so si za omenjeni prometni režim, ki je namenjen varovanju narave in odpravi prometnega kaosa, prizadevali vrsto let. Po dogovoru vseh deležnikov in ureditvi tehničnih pogojev bo danes sistem zapornic začel delovati, je napovedala kranjskogorska županja Henrika Zupan.
Pojasnila je, da so se glede uporabe zapornic in dovolilnic dogovorili tudi s stanovalci, ki živijo za zapornico, in z lastniki zemljišč. Prepoved prometa in omejitev skupne zmogljivosti prometne obremenitve prometa zanje ne veljajta. Prav tako omejitev ne velja za turiste, ki so nastanjeni v nastanitvenih objektih v dolini, in za zaposlene v teh objektih. Izjema so še vozila za izvajanje javnega prevoza in za opravljanje različnih reševalnih ter drugih nalog.
Opozoril niso upoštevali
Vstop motornih vozil v območje omejene uporabe ceste je vzpostavljen z avtomatskimi zapornicami. Obveščanje udeležencev cestnega prometa o prostih zmogljivostih površin za mirujoči promet v dolini se izvaja prek informacijskega sistema, postavljenega ob regionalni cesti pred Mojstrano, v samem naselju in pred vstopom v območje omejene uporabe ceste Mojstrana–Vrata.
Kot je izpostavila kranjskogorska županja, je žal očitno samo zapornica tista, ki bo lahko uravnavala število motornih vozil v dolini, saj obiskovalci objavljenih obvestil brez fizične zapore ceste niso upoštevali. V dolini je doslej naenkrat parkiralo tudi po več kot 300 vozil.
V letošnji poletni sezoni se je sicer tudi na račun uvedbe dražje parkirnine v dolini Vrata močno povečala uporaba brezplačnega javnega prevoza. Medtem ko so v lanski sezoni v dolino prepeljali 2800 potnikov, so jih v letošnji sezoni več kot 8300. »Kljub temu je naval na dolino še kar velik,« je poudarila županja.
Znižali ceno parkiranja
Od začetka novembra v dolini velja nekoliko spremenjen parkirni režim. Kot je povedala županja, so prisluhnili nekaterim predlogom Planinske zveze Slovenija. Tako bo dnevno parkiranje med glavno poletno sezono znašalo 20 in ne več 25 evrov, kolikor je bila v letošnji sezoni.
Od 16. marca do 14. junija in od 16. septembra do 15. novembra bo cena dnevnega parkiranja 15 evrov. Od 15. novembra dalje bo parkiranje brezplačno, vstop v dolino pa bo mogoč, dokler vzdrževalec ne bo ocenil, da mora zaradi zimskih razmer cesto zapreti.
V dolini je možno plačevanje tudi po urah. Prva ura bo, kot je napovedala županja, brezplačna, vsaka nadaljnja ura izven glavne sezone bo stala dva evra, od 15. junija do 15. septembra pa 4 evre. V omenjenem obdobju občina zagotavlja brezplačni javni avtobusni prevoz v Vrata s parkirišč v Mojstrani.
Gre v resnici za željo po zaslužku?
Potem ko je nov parkirni režim v Vratih že poleti razburil Planinsko zvezo Slovenije, ki se je zavzela za nižje cene parkirnin, pa poteka tudi podpisovanje spletne peticije za prost dostop do gorskega sveta. Kot navaja avtor spletne peticije Ivan Bohnec, gre za peticijo proti zaračunavanju cestnin in parkirnin na državnih cestah v gorskem svetu ter za ohranitev svobodnega dostopa do slovenskih gora. Doslej jo je podpisalo že več kot 3000 ljudi.
Kot navaja Bohnec, so ceste, kot so ceste v Vrata, prek Vršiča in na Mangartsko sedlo, kategorizirane kot državne ceste in so torej javno dobro. Vzdrževane so z davkoplačevalskim denarjem in morajo ostati prosto dostopne vsem državljanom. »Podpiramo varstvo okolja in zmanjšanje prometnega kaosa, vendar ne na način, ki krši naše osnovne pravice dostopa do narave,« je poudaril.
»Omejevanje dostopa opravičujejo s skrbjo za okolje in s preprečevanjem prometnega kaosa. Vendar način s parkirnino, ki spodbuja kratke turistične množične obiske doline Vrata, ki najbolj prometno in ekološko obremenjujejo področje, najdražje pa po žepu udari tiste, ki bi želeli ostati v gorah daljši čas, kaže na to, da razlogi niso v omejevanju prometa, ampak želja po enostavnem in hitrem zaslužku,« je ocenil v peticiji.
