Dovolj časa za beg iz najdražjega avtocestnega predora pri nas
Dobrih 18 let od začetka gradnje najdražjega avtocestnega predora pri nas – povezuje gorenjsko avtocesto s severno in zahodno ljubljansko obvoznico – so na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) le dočakali najpomembnejši trenutek. Končno lahko končajo projekt gradnje avtocestnega odseka Šentvid–Koseze.
»Kot je znano, je bil avtocestni odsek Šentvid–Koseze skupaj s predorom Šentvid predan prometu sredi leta 2008, vendar projekt še ni zaključen v celoti, saj polni priključek še ni zgrajen. Prek leve priključne cevi je možen le izvoz iz predora Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani in naprej proti Medvodam, prek desne priključne cevi iz smeri Medvod pa je mogoč uvoz v predor Šentvid v smeri proti razcepu Kozarje. Za funkcioniranje polnega priključka je treba zgraditi izvoz prek leve priključne cevi tudi v smeri središča mesta ter uvoz v predor iz smeri centra Ljubljane prek desne priključne cevi,« so nam pojasnili na Darsu, potem ko so sporočili, da so po dolgotrajnih postopkih in pravnih zapletih le pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo polnega priključka iz avtocestnega predora Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani.
Kdaj se bomo lahko zapeljali po obeh priključkih, pa še ni znano. »Ureditve v okviru te gradnje bosta sofinancirali Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) in avtocestna družba Dars, zato bo treba razpis za izvajalca del, časovnico in tehnologijo gradnje uskladiti med financerjema. Šele takrat bomo lahko podali informacijo o začetku in predvidenem zaključku gradnje,« so dodali za Novice.
Dela bodo obsegala rekonstrukcijo Celovške ceste med križiščema Galant in Jelen ter dokončanje priključnega kraka iz smeri predora Šentvid proti centru Ljubljane. »Krak Koseze–Šentvid (izstopni) predstavlja krak priključka iz smeri Kosez proti Šentvidu. Večina kraka je že zgrajena in predana prometu. Dograditi je treba manjkajoči del, ki vodi proti centru Ljubljane. Dolžina manjkajočega dela priključne poti (t. i. rampe) je 40 metrov – ta se nato priključi na Celovško cesto.
18 let je že minilo od začetka gradnje.
Zaradi boljše prepustnosti križišča priključka Šentvid so na odseku, ki ga obravnava ta projekt, predvideni trije vozni pasovi od križišča Galant do križišča Jelen. Poleg dodanega tretjega pasu na priključku Šentvid se dodajo ustrezni pasovi za levo in desno zavijanje v omenjenih križiščih. Dodatni pas za desno zavijanje se v prihodnosti lahko kombinira s pasovi za JPP,« so še razložili na Darsu.
Omet dvakrat odpadel
Predora Šentvid si ne bomo zapomnili le po zahtevni gradnji, temveč tudi po številnih aneksih in rekordnem znesku, ki smo ga morali odšteti zanj – skupaj z elektrostrojno opremo več kot 135 milijonov evrov. Pa seveda tudi po odpadanju ometa s stropa, in sicer prvič 1. julija 2008, le devet ur po odprtju, in še 6. avgusta 2008. Prvič ni bil nihče poškodovan, drugič pa sta dva kvadratna metra protipožarnega ometa padla na audi nemške registracije. Na srečo ranjenih ni bilo, cev pa so takoj zaprli za promet.
Zaradi boljše prepustnosti križišča priključka Šentvid so predvideni trije vozni pasovi od križišča Galant do križišča Jelen.
»Zaradi nekakovostne izvedbe in odpadanja protipožarnega ometa je bil ta na zahtevo Darsa v celoti odstranjen, v letu 2010 pa so se izdelale tudi strokovne analize, ki so pokazale, da vnovičen nanos ometa ni potreben, saj je zagotovljena računska požarna odpornost konstrukcije približno 100 minut, kar zadošča za pravočasno zaprtje ogroženega območja, evakuiranje uporabnikov in zaustavitev železniškega prometa,« so na naše vprašanje, zakaj se niso odločili za namestitev novega protipožarnega ometa, odgovorili na Darsu.
