SAAF

Doživeli 22 bombardiranj

Na ogled so fotografije letalskih napadov južnoafriških pilotov SAAF med drugo svetovno vojno.
Fotografija: Ob spominski plošči v Gradencu, kjer je 9. marca 1945 padel ameriški bombnik B-17, sta sklenila prijateljstvo ljubiteljska zgodovinarja Južne Afrike in Slovenije Tinus le Roux in Slavko Mirtič.
Odpri galerijo
Ob spominski plošči v Gradencu, kjer je 9. marca 1945 padel ameriški bombnik B-17, sta sklenila prijateljstvo ljubiteljska zgodovinarja Južne Afrike in Slovenije Tinus le Roux in Slavko Mirtič.

Žužemberk v Suhi krajini je bil med drugo svetovno vojno več kot dvaindvajsetkrat bombardiran in raketiran. Napadi so se začeli z italijanskim bombardiranjem, nadaljevali z nemškim in končali leta 1945 z napadi in raketiranjem angleških letalskih sil. Ljubiteljski zgodovinar Tinus le Roux iz Južne Afrike je v tamkajšnjem muzeju po več desetletjih našel vrsto fotografij letalskih napadov, ki jih je posredoval prijatelju v Slovenijo.

Razstavo na pot so pospremili (z leve) predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc, lastnik Blatnikovega hrama Alojz Rezelj, avtor Slavko Mirtič in župan Jože Papež. Fotografije: S. Mirtič
Razstavo na pot so pospremili (z leve) predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc, lastnik Blatnikovega hrama Alojz Rezelj, avtor Slavko Mirtič in župan Jože Papež. Fotografije: S. Mirtič

Izjemne fotografije, dragoceni filmski dokumenti letalskih napadov, poleg Žužemberka tudi vasi Dvora, Vinkovega Vrha, Lašč, Sadinje vasi, Zafare in Stranske vasi, so našli mesto v knjigi Sence nad krajino in tudi na posebnih panojih s fotografijami. Uradnega odprtja razstave zaradi znanih ukrepov ni bilo, so pa razstavo v Blatnikovem hramu na Dvoru, kjer imajo izjemen posluh za kulturo, pospremili na pot predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc, avtor Slavko Mirtič, lastnik Blatnikovega hrama Alojz Rezelj in žužemberški župan Jože Papež.

Povečave fotografij južnoafriških pilotov na razstavi so posebne, ne samo ker so stare kar 76 let, ampak imajo tudi močno sporočilno vrednost in bodo vsekakor našle posebno mesto v suhokranjski zgodovini. Panoje je oblikovala arh. Jana Špendl, na njih pa so tudi posnetki vasi v današnjem času, ki sta jih mojstrsko izvedla Jurij Pelc in Blaž Poglavc. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije