Dr. Milan Krek: Bili smo na pragu katastrofe
Mnogi še vedno ne razumejo, zakaj je treba nositi masko, in si jo nadenejo le zato, ker morajo.
Odpri galerijo
Na vladni novinarski konferenci je dr. Milan Krek jasno povedal, kako pomembni so ukrepi za naše zdravje. FOTO: Blaž Samec
V Sloveniji še vedno vlada precejšnja zmeda glede uporabe zaščitnih mask. Povzročila jo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je nošenje mask razen obolelim in okuženim odsvetovala, in to prav na dan, ko je pri nas postala uporaba mask v zaprtih javnih prostorih obvezna. Kot so takrat dejali na WHO, ni dokazov, da nošenje zaščitne maske koristi, morda celo prinaša dodatno tveganje za okužbo.
Proti maskam uperjeno razpoloženje je dodatno spodbudil ameriški predsednik Donald Trump, ki je Američanom uporabo teh sicer priporočil, sam pa je dejal, da jih že ne bo nosil, saj si ne more zamisliti, da bi počel kaj takega. Spomnimo se tudi na britanskega premierja Borisa Johnsona, ki se je pred kamerami hvalil, kako se ne drži ukrepov in se brez strahu rokuje z ljudmi, teden dni pozneje pa je zaradi covida-19 pristal na intenzivni negi.
Tudi med nami je še vedno precej dvomljivcev ali celo lahkomiselnežev, ki si masko nataknejo samo zato, ker si jo morajo, sicer pa ta ukrep prezirajo. Pogosto se da opaziti posameznike, ki so masko malomarno poveznejo samo čez usta ali papirnato masko za enkratno uporabo po uporabi spravijo v žep, za drugič.
O tem, kako dobro zaščitno sredstvo so maske, smo povprašali dr. Milana Kreka, predstojnika enote NIJZ Koper, ki je na eni od vladnih tiskovnih konferenc brez sprenevedanja opozoril, da smo z ukrepi dotlej preprečili že skoraj 800 smrti naših državljanov, saj bi, če jih ne bi upoštevali, v teh dneh imeli toliko mrtvih. Do tega števila je prišel s primerjavo, če bi se scenarij odvijal podobno kot v Lombardiji v sosednji Italiji.
»Matematični izračuni kažejo, da bi Slovenija v najslabšem poteku epidemije, če ne bi sprejeli ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, imela v vrhu epidemije 480.000 okuženih in v vsem poteku okoli 1,8 milijona. Umrlo bi 90.000 ljudi. Zaradi sprejetih ukrepov se epidemija ne razvija v to smer,« je ocenil.
Prav tako brez sprenevedanja je na naše vprašanje o smislu uporabe mask dejal: »Maske gor! Govoriti, da maska ne zaustavi virusa, je popoln nesmisel! Vsakemu človeku je jasno, da če daš navadno cunjo pred usta, drugi ne dobi tvoje sline in vsega tega, kar gre iz ust, pa tudi sam ne dobiš vsega tega od drugega. Seveda pa je maska veliko bolj učinkovita pri zaščiti kot navadna cunja. Ni treba, da si zdravnik, da veš, da maska vsaj delno, glede na kakovost, zaustavi tudi virus,« je bil jasen.
A kako je mogoče, da je prav največja in najpomembnejša zdravstvena organizacija ob pandemiji odsvetovala uporabo mask, če je prav vsakemu laiku in večini strokovnjakov jasno, da so učinkovite? Glede neustreznega stališča WHO dr. Krek meni, da je to velika organizacija, ki potrebuje kar nekaj časa, da uskladi svoja stališča s spoznanji stroke, predvsem so nošenje mask odsvetovali širšim množicam zato, ker bi s tem povzročili, da bi jih zmanjkalo za medicinsko osebje.
»Pri tem opozorilu niso toliko mislili na države, kot je Slovenija oziroma razviti svet, ampak so zajeli vso svetovno populacijo, predvsem države, kjer mask že zdaj primanjkuje za medicinsko osebje. A WHO kot kredibilna organizacija je svojo zmoto tudi korektno popravila v zadnjem dokumentu, ki so ga izdali v ponedeljek,« je razložil.
Predstojnika NIJZ Koper smo poprosili za komentar kritik, ki so se nanj vsule potem, ko je na vladni tiskovni konferenci povedal, kakšni katastrofi smo se z vladnimi ukrepi izognili in v kako resnem stanju smo se znašli. »Ni hujšega, kot če kdo po resnici pove, kakšen masaker smo preprečili. Bili smo na pragu katastrofe, podobno kot so imeli Italijani nogometno tekmo v Bergamu, bi mi imeli koncert Andree Bocellija v ljubljanskih Stožicah. Takrat sem opozarjal, da bi bila to velika tragedija, pa so se mi smejali. Prav tako s kolegom mikrobiologom dr. Gorazdom Pretnarjem že ves čas opozarjava, da je oboleli s koronavirusom kužen, tudi če ne kaže nobenih znakov obolelosti, pa so to nekateri šele zdaj ugotovili,« je še povedal.
...
Proti maskam uperjeno razpoloženje je dodatno spodbudil ameriški predsednik Donald Trump, ki je Američanom uporabo teh sicer priporočil, sam pa je dejal, da jih že ne bo nosil, saj si ne more zamisliti, da bi počel kaj takega. Spomnimo se tudi na britanskega premierja Borisa Johnsona, ki se je pred kamerami hvalil, kako se ne drži ukrepov in se brez strahu rokuje z ljudmi, teden dni pozneje pa je zaradi covida-19 pristal na intenzivni negi.
Preprečili več sto smrti
Tudi med nami je še vedno precej dvomljivcev ali celo lahkomiselnežev, ki si masko nataknejo samo zato, ker si jo morajo, sicer pa ta ukrep prezirajo. Pogosto se da opaziti posameznike, ki so masko malomarno poveznejo samo čez usta ali papirnato masko za enkratno uporabo po uporabi spravijo v žep, za drugič.
90 tisoč ljudi bi brez ukrepov domnevno umrlo v Sloveniji.
O tem, kako dobro zaščitno sredstvo so maske, smo povprašali dr. Milana Kreka, predstojnika enote NIJZ Koper, ki je na eni od vladnih tiskovnih konferenc brez sprenevedanja opozoril, da smo z ukrepi dotlej preprečili že skoraj 800 smrti naših državljanov, saj bi, če jih ne bi upoštevali, v teh dneh imeli toliko mrtvih. Do tega števila je prišel s primerjavo, če bi se scenarij odvijal podobno kot v Lombardiji v sosednji Italiji.
...
»Matematični izračuni kažejo, da bi Slovenija v najslabšem poteku epidemije, če ne bi sprejeli ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, imela v vrhu epidemije 480.000 okuženih in v vsem poteku okoli 1,8 milijona. Umrlo bi 90.000 ljudi. Zaradi sprejetih ukrepov se epidemija ne razvija v to smer,« je ocenil.
Maske gor!
Prav tako brez sprenevedanja je na naše vprašanje o smislu uporabe mask dejal: »Maske gor! Govoriti, da maska ne zaustavi virusa, je popoln nesmisel! Vsakemu človeku je jasno, da če daš navadno cunjo pred usta, drugi ne dobi tvoje sline in vsega tega, kar gre iz ust, pa tudi sam ne dobiš vsega tega od drugega. Seveda pa je maska veliko bolj učinkovita pri zaščiti kot navadna cunja. Ni treba, da si zdravnik, da veš, da maska vsaj delno, glede na kakovost, zaustavi tudi virus,« je bil jasen.
A kako je mogoče, da je prav največja in najpomembnejša zdravstvena organizacija ob pandemiji odsvetovala uporabo mask, če je prav vsakemu laiku in večini strokovnjakov jasno, da so učinkovite? Glede neustreznega stališča WHO dr. Krek meni, da je to velika organizacija, ki potrebuje kar nekaj časa, da uskladi svoja stališča s spoznanji stroke, predvsem so nošenje mask odsvetovali širšim množicam zato, ker bi s tem povzročili, da bi jih zmanjkalo za medicinsko osebje.
»Pri tem opozorilu niso toliko mislili na države, kot je Slovenija oziroma razviti svet, ampak so zajeli vso svetovno populacijo, predvsem države, kjer mask že zdaj primanjkuje za medicinsko osebje. A WHO kot kredibilna organizacija je svojo zmoto tudi korektno popravila v zadnjem dokumentu, ki so ga izdali v ponedeljek,« je razložil.
Zadnja priporočila WHO so povsem drugačna od prejšnjih. Zdaj tudi največja zdravstvena organizacija na svetu priporoča nošnjo mask v javnosti, še posebno v avtobusih in drugih prevoznih sredstvih ter tam, kjer je več ljudi na enem mestu. Poleg tega tudi vsem ljudem, ki so visoko rizični za bolezen covid-19.
Predstojnika NIJZ Koper smo poprosili za komentar kritik, ki so se nanj vsule potem, ko je na vladni tiskovni konferenci povedal, kakšni katastrofi smo se z vladnimi ukrepi izognili in v kako resnem stanju smo se znašli. »Ni hujšega, kot če kdo po resnici pove, kakšen masaker smo preprečili. Bili smo na pragu katastrofe, podobno kot so imeli Italijani nogometno tekmo v Bergamu, bi mi imeli koncert Andree Bocellija v ljubljanskih Stožicah. Takrat sem opozarjal, da bi bila to velika tragedija, pa so se mi smejali. Prav tako s kolegom mikrobiologom dr. Gorazdom Pretnarjem že ves čas opozarjava, da je oboleli s koronavirusom kužen, tudi če ne kaže nobenih znakov obolelosti, pa so to nekateri šele zdaj ugotovili,« je še povedal.
