Dragici rešili življenje bralci Slovenskih novic

VELIKE LAŠČE  Konec lanskega leta ste bralke in bralci Slovenskih novic kot že tolikokrat prisluhnili klicu na pomoč. Prišel je iz Podžage blizu Velikih Lašč. Petinšestdesetletni Dragici Jeršin je nad glavo visela izvršba zaradi 3200 evrov dolga distributerju elektrike, v Skladu Ivana Krambergerja pa se je sredi ostre zime nabralo dovolj za poplačilo dolga, ki bi je lahko stal marsikaj.


»Če mi vi ne bi pomagali tukaj, ne vem, kje bi bila. Ne morem pozabiti vseh, ki so mi pomagali, in se jim dovolj zahvaliti z besedami,« je ob tokratnem snidenju povedala Dragica, ki – resnici na ljubo – daje povsem drugačen videz kot ob naših prvih dveh srečanjih.
 

Prej je bilo črno

V Velikih Laščah se snidemo z Zlato Rigler, ki je uradna skrbnica Jeršinove – tudi to je sprememba na bolje, ki je lani še ni bilo; Zlata skrbi za Dragičine račune, predvsem neplačane, večina jih je poravnanih. »Po tisti glavni položnici za elektriko je prišel še poračun, pa smo poplačali v celoti. Za drva smo si sposodili denar od dobrotnikov, ki ga zdaj vračamo.«


Po objavi v Novicah so se odprla srca in denarnice ljudi, ki so pomagali Dragici iz stiske. »Kupili smo hrane za čez zimo. Dobrotniki so kupili obutev, niti rjuh ni imela … Bralci Slovenskih novic so ji pošiljali tudi pakete, tako je za veliko noč dobila pakete s sladkarijami. Zgodba se je zelo dotaknila ljudi,« Riglerjeva opiše odziv dobrih ljudi od blizu in daleč.
Učinek akcije je zdaj viden tudi znotraj Dragičine hiše. Zelo veliko stvari je drugačnih, predvsem zrak, ki se je poprej mešal z dimom iz peči.


»Zdaj je pobeljeno, mora biti. Prej je bilo črno, črno,« z zadovoljstvom reče Dragica, ko sedi v svojem prostoru, ki je kuhinja in dnevna soba hkrati. O spremembah govori pozitivno, njena tragična življenjska zgodba je na stare dni dobila zasuk navzgor: »Preostali dolgovi se odplačujejo. Prejšnji teden smo naredili stopnice, tam spredaj bo še kopalnica,« pokaže na predprostor. Odpeljali so smeti in navlako ter očistili dom.

Resnici na ljubo je treba zapisati, da so ob številnih posameznikih pomagali tudi drugi mediji, ki so v Novicah zasledili Dragičino zgodbo: ena od ženskih revij je nabrala za nov dimnik, televizijska postaja Planet je zbrala za nove stopnice, ki so nadomestile zmahano leseno brv.


Zlata poudari, da tudi posamezniki pomagajo Dragici: »Možakar je prišel prejšnji vikend in je par dni pomagal čistiti in pri stopnicah, pa drva pridejo razsekat. Pomagajo ji od prvega članka v Novicah, že takrat so prišli ljudje dobrega srca in ji pomagali po svojih močeh.« Pomoč in sočutje sta spremenila tudi Dragico.
 

Solze sreče

Na njenem obrazu smo ob prvem srečanju videli brazde tegob – te so se v zadnjih mesecih umaknile, obraz je popolnoma spremenjen, nasmejan. Skrbnica Riglerjeva potrdi, da se Dragičino zdravstveno stanje res izboljšuje. »Obiskala je zdravnike, okoli specialistov je šla, k enemu še mora.«


Dragica ne skriva zadovoljstva: »O, ja, v redu sem. Zelo v redu, hvalabogu, nisem več živčna«. V očeh se zasvetijo solze sreče in še enkrat se zahvali bralkam in bralcem Novic, ki so ji prvi priskočili na pomoč. »Ko se začne, se kar nadaljuje. Hvala bogu, da so mi pomagali,« še enkrat omeni darovalce v Sklad Ivana Krambergerja.

Okoli hiše, ki se po desetletjih končno spreminja na bolje, sta dva psa in pol ducata mladih muckov, starejši pes Vučko po pomoti potaca enega od mačjih prijateljev, s katerimi mirno sobiva ob polnih skledah. »A nič ne vidiš,« ga Dragica prijazno okrca, medtem ko se mucek niti ne premakne zares, ampak spokojno poležava naprej. Tukaj zdaj domuje mir, čeprav ima Dragica še eno izvršbo, a upanje na boljši jutri in človeka vredno jesen življenja ni več prazno.