Drago darilo katarskega emirja okoli vratu Nataše Pirc Musar (FOTO)
Ob obisku v tuji državi se spodobi prinesti protokolarno darilo. Nekateri prinesejo simbolična, tradicionalna, druga pa imajo precejšnjo vrednost. Če jih prejmejo tisti, ki delajo za državo (uradne osebe in njihovi družinski člani), jih je treba tudi ustrezno zavesti, saj tako navaja zakonodaja. In čeprav so namenjena nekomu, (praviloma) pristanejo v rokah države, skrbno shranjena v za to namenjenih prostorih.
Ogrlica, uhani, zapestnica in prstan
V evidenci protikorupcijske komisije Erar (znana je predvsem po razkrivanju toka denarja med javnim in zasebnim) javno objavljajo tudi prejeta darila. Pod datumom 16. maj 2022 je zavedeno 35 tisoč evrov vredno darilo. Gre za prelepo zlato ogrlico, uhane, prstan in zapestnico, ki ga je prinesel emir države Katar Tamim Bin Hamad Al Thani. Darilo je bilo namenjeno družinskemu članu zaposlenega na uradu predsednika države. Predsednik države je bil takrat Borut Pahor – ali je bilo namenjeno njegovi ženi Tanji Pečar, nam ni uspelo izvedeti.
Posojena predsednici Nataši Pirc Musar
Smo pa opazili, da si je iz skladišča drago zlato ogrlico izposodila Nataša Pirc Musar, ki je predsedniški mandat nastopila konec leta lani, torej potem ko je bilo darilo že v skladišču predsedniškega urada. Z emirjevim darilom okoli vratu se je pojavila na nedavnem kronanju Karla III. To so nam potrdili tudi z urada predsednice republike: »Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v Londonu nosila omenjeno ogrlico, ki je eno izmed protokolarnih daril, ki jih hranimo v Uradu predsednika Republike Slovenije.«
Izposoja dovoljena, a morajo izposojeno tudi vrniti
Pojasnili so nam še: »Pravilnik o hrambi in načinu razpolaganja z darili na uradu, sprejet na podlagi prvega odstavka 9. člena Pravilnika o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 106/21 in 110/21 – popr.), določa, da se lahko darila, ki postanejo last urada in so primerna za uporabo, proti podpisu in ob predhodni odobritvi predstojnika (tj. generalnega sekretarja), dajo v uporabo prejemniku ali drugemu zaposlenemu na uradu, ki za to izrazi interes.«
Pomembno je to: uporabnik darila mora z darilom ves čas uporabe ravnati kot dober gospodar in je odgovoren za njegovo izgubo ali uničenje, darilo pa mora uporabnik uradu tudi vrniti.
Pravila so jasna
»Vsa protokolarna darila v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri) postanejo last Republike Slovenije, zato je treba z njimi ravnati v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18),« so nam pojasnili iz urada predsednice.
Protokolarna darila so razstavljena v predsedniški palači, v depojih Muzeja novejše zgodovine v Pivki, v vojaškem objektu Kadetnica v Mariboru (knjižna darila), na Občini Bled (kajak, ki ga je nekdanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju podarila nekdanja predsednica Republike Estonije Kersti Kaljulaid ob njenem uradnem obisku v Sloveniji septembra 2019) in v državnih protokolarnih objektih.
Vrednost je težko oceniti
»Del zbirke protokolarnih daril hranimo v uradu, kjer je trenutno približno 700 (sedemsto) protokolarnih daril. Med njimi je veliko unikatnih daril, posebej izdelanih za izmenjavo ob državniških in uradnih obiskih, zato je njihovo skupno vrednost težko oceniti. Njihova simbolna vrednost pa je za državo neprecenljiva,« so še dodali.
Kaj o sprejemanju daril pravi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
30. člen
(prepoved in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju)
(1) Uradne osebe ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi (v nadaljnjem besedilu: darila) v zvezi z opravljanjem svoje funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s svojim položajem. Daril v zvezi z opravljanjem funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s položajem uradne osebe ne smejo sprejemati tudi družinski člani uradne osebe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko uradna oseba ali njen družinski član v imenu organa, pri katerem dela, sprejme protokolarno darilo, ki ne glede na vrednost postane last njenega delodajalca. Kot protokolarna se štejejo darila, ki jih dajo tuje ali domače pravne ali fizične osebe ob službenih dogodkih.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena uradna oseba lahko sprejme darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njegova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 eurov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.
(4) Če ne gre za darilo iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, je uradna oseba dolžna darovalca opozoriti na prepoved sprejemanja daril in zavrniti ponujeno darilo, enako je dolžan zavrniti darilo tudi družinski član uradne osebe. Če darovalec pri darilu vztraja, je uradna oseba oziroma njen družinski član darilo dolžna izročiti delodajalcu uradne osebe.
