Drama na Razkrižju: nekoč boj za slovenščino, danes za bankomat (FOTO)
Nekoč so se Razkrižani borili za slovenščino v cerkvi, borijo se za ureditev meje s sosednjo Hrvaško, saj nekateri ne morejo niti do svojega zemljišča, že slabo desetletje pa se borijo za bankomat v svojem kraju, pravzaprav v središču občine. Gre za edini bankomat v območju desetih kilometrov, saj je naslednji najbližji v Ljutomeru.
Žal odgovornih v naši največji banki NLB ne zanimajo državljani, zlasti na podeželju ne. Zato niti ne preseneča, da so se občani Razkrižja z županom Stankom Ivanušičem na čelu odločili ostro zoperstaviti birokratom, ki vidijo samo dobiček. Že pred časom so pripravili protestni shod, na njem so predvsem poudarjali, da želijo živeti v državi, kjer se slovenskemu podeželju ne bo samo jemalo. Protestniki so bili enotnega mnenja, da bi »dostopnost do gotovine morala biti naša pravica«.
Kaže pa, da iz tega za zdaj ne bo nič, kajti ko je sedež občine Razkrižje v začetku avgusta obiskal predstavnik NLB, je dal jasno vedeti, da če želijo bankomat ohraniti, mora občina pokriti del stroškov za njegovo delovanje. Lokalna skupnost pa za to nima ne denarja ne zakonske podlage. Lokalnim skupnostim hočejo namreč zaračunati uporabnino bankomatov, in sicer od 3000 do kar 8000 evrov na leto. Na banki se izgovarjajo na nerentabilnost bankomata, a to ni le zgodba Razkrižja, temveč tudi številnih drugih manjših in večjih krajev po vsej državi. Ob tem so občani na protestnem shodu podpisovali peticijo za ohranitev bankomata.
Večkrat ne dela
»Zahteval sem, da NLB najprej odpravi pomanjkljivosti delovanja bankomata na Razkrižju, na katere opozarjamo ves čas. Bankomat pogosto ne deluje tudi po nekaj dni, večkrat se zgodi, da ne deluje na dotik. Ponoči že dolgo ni osvetljen, tako da si morajo uporabniki pri dvigu gotovine svetiti z baterijo. Že od namestitve ne deluje funkcija plačila položnic. Bankomat tudi ni ustrezno označen. Predstavnika banke sem obvestil, da bo o njihovi nameri ukinitve bankomata razpravljal tudi občinski svet občine Razkrižje. Kljub temu pa je banka takoj odpovedala pogodbeno razmerje z lastnikom lokala, kjer je bankomat nameščen,« je ogorčen župan Ivanušič.
Edini bankomat na Razkrižju je nameščen na zgradbi Market S na Šafarskem, najemna pogodba pa je že preklicana. Ivanušič je postregel s podatkom, da banka lastniku zgradbe, v kateri je bankomat, za namestitev ni plačala nič, ne plačuje niti najemnine, električno energijo, na katero je priključena naprava, plačuje lastnik lokala. Edini strošek, ki ga je imela NLB, je po Ivanušičevih besedah čiščenje stekla na monitorju bankomata vsakih nekaj let! Poleg tega so ga, kot pravi župan, včasih tudi po ves teden, zlasti za praznike, pozabili napolniti z denarjem.
Edini bankomat na Razkrižju je nameščen na zgradbi Market S na Šafarskem, najemna pogodba pa je že preklicana.
Zakaj se ukinja bankomat na Razkrižju, smo povprašali tudi na NLB. »Analize delovanja bankomatov, ki jih v banki opravimo vsako leto, žal kažejo, da sta obisk in promet na bankomatu na Razkrižju že več let premajhna in posledično nerentabilna. V NLB že dalj časa opažamo, da se uporabniške navade strank spreminjajo. Vse pogosteje uporabljajo digitalne načine poslovanja (zlasti spletno in mobilno banko) in kartično poslovanje (negotovinsko), saj so enostavni in priročni ter na voljo kjer koli in kadar koli. V zadnjih letih zaostrenih zdravstvenih razmer pa so se digitalni načini poslovanja še dodatno uveljavili,« nam je pojasnila Mojca Strojan iz NLB. Ni pa nam mogla natančno povedati, kolikšni so stroški posameznega bankomata na podeželju oziroma v manjših krajih.
Dostopnost do gotovine bi morala biti naša pravica.
Čeprav so po protestih občanov na NLB vseeno stopili korak nazaj in sporočili, da bodo nekaj časa opazovali uporabo bankomata in transakcije, prebivalci še zdaleč niso mirni.
