Drama za zaprtimi vrati DZ: Klakočar Zupančič tudi o ponorelem poslancu

Prejšnji teden je kolegij predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič razpravljal o štirih domnevnih kršitvah etičnega kodeksa poslancev. Dogajanje za zaprtimi vrati pa ni prineslo epiloga, saj kolegij zaradi nesklepčnosti ni mogel izreči sankcij.

Med obravnavanimi primeri so bile šovinistične izjave in žaljivke poslancev, izpad enega izmed njih na seji delovnega telesa ter sporne izjave na družbenih omrežjih, usmerjene proti strokovnemu sodelavcu DZ. Po mnenju predsednice DZ je ta zadnji primer še posebej problematičen.

Predlagane sankcije segajo od opominov z objavo na spletni strani DZ do milejših ukrepov brez javne objave. Med poslanci, ki naj bi kršili kodeks, so po neuradnih informacijah poslanca SDS Žan Mahnič in Franc Breznik ter poslanec Svobode Miroslav Gregorič.

Manjka glasov za sankcije

Kljub pomembnosti razprave o etičnih kršitvah predsednica DZ opozarja na težave pri uveljavljanju sankcij. Zaradi napovedi SDS, da se kolegijev ne bodo več udeleževali, je vprašljivo, ali bodo v prihodnje lahko zbrali dvotretjinsko večino za izrekanje sankcij. Po njenih besedah je odsotnost glasov težava, saj pomeni, da se postopek ustavi, kar vodi v pomanjkanje odgovornosti.

Predsednica DZ opozarja, da so sankcije po njenem mnenju zelo mile, zato ostaja vprašanje, ali bodo imele sploh kakšen učinek. Boji se tudi, da bi poslanci opomine začeli uporabljati kot politični kapital, kar bi bilo, kot pravi, žalostno in nesprejemljivo.

»Ni vseeno, če žalimo«

Urška Klakočar Zupančič poudarja, da ima neprimerna komunikacija v DZ širše posledice, saj se lahko prenaša na družbo, ulice in celo v šole. »Verbalno nasilje lahko vodi v hujše oblike nasilja,« je opozorila. Ob tem poziva poslance, naj s svojim zgledom prispevajo k spoštljivi komunikaciji.

Veliko očitkov pa je glede svojega delovanja deležna tudi sama predsednica. »Jaz delujem bolj odločno in postavljam neke meje in pač tistemu, ki jih postavim, verjetno to ni prijetno,« je dejala. Izpostavljeni se tako počuti ogroženega v svoji svobodi govora, ki jo dojema kot brezmejno, meni. Jasno ji je, da prihaja do odpora »in da se potem strelja z enako municijo nazaj«, a bo sama ne glede na to še naprej odločna. »Tudi jaz nisem brez napak in jih jemljem kot šolo zato, da bo vnaprej boljše, vsako konstruktivno kritiko pa z veseljem tudi poslušam in sprejmem,« je zagotovila.

Etični kodeks: premik ali formalnost?

Etični kodeks DZ, sprejet leta 2020, je bil rezultat pritiska mednarodnih organizacij. Kljub dobremu namenu ostaja njegovo izvajanje vprašljivo. Predsednica DZ poudarja, da k izboljšanju ugleda DZ lahko prispevajo le poslanci sami. »Če bi imeli čut za spoštljivost, kodeksa sploh ne bi potrebovali,« je zaključila.

Dogajanje kaže na globoko razdeljenost v DZ, kjer politične razprtije onemogočajo izvajanje osnovnih etičnih standardov. Bo kodeks ostal mrtva črka na papirju ali se bodo poslanci vendarle začeli držati njegovih določil? Odgovore bomo morda dobili na prihodnjih sejah kolegija.