Dramijo se znanilci pomladi

Poslovili smo se od prvega letošnjega meseca, ki je bil vremensko zelo pester; od sneženja, obilnega dežja do hladnega in toplega vremena, s tem pa so bile povezane težave s plazovi, poledico in drugimi nevšečnostmi. Po podatkih Arsa je bil januar v visokogorju okoli 2 °C hladnejši od povprečja v obdobju 1981–2010, po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije pa 1–3 °C toplejši od povprečnih vrednosti. Majhen je bil odklon tudi v gričevnatem svetu in v večini Primorske. Temperature so zelo nihale, po ohladitvah je običajno prišlo obdobje toplega in vlažnega vremena. Podatki kažejo, da je bil januar nadpovprečno namočen; v Posočju je padlo 3–4-krat toliko dežja kot povprečno v januarju. To se je odražalo tudi na vodnatosti rek. Hidrološke meritve Arsa kažejo, da je bil povprečni januarski pretok Save v srednjem toku med največjimi zabeleženimi, pri čemer bo snežna odeja v njenem zaledju ob taljenju še prispevala k vodnatosti.

Izjemne so bile razlike v snežni odeji. Prvi dve tretjini letošnje meteorološke zime sta po nižinah prinesli pogost dež in skromno snežno odejo, v gorah pa obilico snega. Še na začetku meteorološke zime so bile snežne razmere povsod podpovprečne, nato pa je v gorah večkrat obilno snežilo. Trenutno je v visokogorju Julijskih Alp od 2 do več kot 5 metrov snega, drugod v naših Alpah manj, a še vedno zelo veliko za konec januarja. Po večini nižin pa je odeja skromna, ponekod smo jo zabeležili šele v zadnjem januarskem vikendu, ko je hladna fronta prinesla obilne padavine, sprva je deževalo, potem pa je tudi v nižinah dež prešel v sneg, skupaj ga je padlo med 5 in 10 cm. Deževalo je le na Primorskem, kjer je pihala še močna burja.

Deževna svečnica (2. februar) bi po izročilu lahko naznanjala zgodnjo pomlad. Če je topla, izročilo pravi: »Bolje volka v hlevu imeti kot se ob toplem soncu v svečnici greti,« ali pa: »Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena.« Vemo pa, da zadnja leta žal vremenski pregovori le redko držijo.

Prvi cvetni prah

Pogoste otoplitve v tem času že dramijo spomladanske znanilce. Pod nekaj centimetri snega so se marsikje že prikazali telohi, trobentice in popki zvončkov. Prašijo že tudi prvi grmi leske in drevesa jelše. Biovremenska napoved, ki jo skupaj izdajata Arso in NZLOH, kaže, da se je po nižinah že začel pojavljati cvetni prah leske. Na merilni postaji Lendava so v minulem tednu zabeležili srednje visoko dnevno obremenitev, na preostalih postajah so v zraku posamezna zrna. Ker je spet na vidiku otoplitev, se bo povečala obremenitev, ki se poveča, ko so temperature višje od 5 °C. V Primorju so zacvetele arizonske ciprese, lokalno je lahko obremenitev srednje visoka. V nižinah je siva jelša začela sproščati cvetni prah, splošno razširjena črna jelša še ne cveti. Siva jelša (A. incana) je listopadno drevo, ki lahko zraste od 10 do 20 m visoko. Ime siva je drevo dobilo po obarvanosti mladih poganjkov in listnih pecljev in gladki, svetleči skorji. Na ženskih rastlinah se mačice oblikujejo v drobne storžkaste plodove, ki ostanejo na drevesu čez zimo. Cvetni prah sive in črne jelše se pojavlja od februarja do aprila. Siva jelša v cvetenju nekoliko prehiteva črno, v toplih zimah cveti že v drugi polovici januarja. V lepem vremenu in prisotni zimski toplotni inverziji so lahko dnevne obremenitve zraka s cvetnim prahom najvišje sredi noči.

Priprava na setev

Ob daljšanju dneva in v toplih dneh se predvsem na Primorskem že pripravlja pridelovalna sezona. V nižinah Primorske se bliža čas za saditev zgodnjega krompirja. Treba je primerno pripraviti tla, če vreme to dopušča, in razmisliti, katero sorto izbrati po lastnostih, kot so ranost, barva mesa, namen rabe, občutljivosti za bolezni in škodljivce, odpornost proti neugodnim vremenskim razmeram in drugo. Sortiment je že objavljen na spletnih straneh strokovnih kmetijskih služb. Predvsem vrtičkarji radi vzgojijo lastno seme za nadaljnje sajenje in setev. Pri vzgoji semenskega krompirja je to kar problem, saj je postopek zahteven, in če želimo imeti zdrav pridelek, moramo pridelati zdrave semenske gomolje. Podvizati se je treba tudi z nabavo, saj zaloge najbolj zaželenih sort hitro poidejo. Krompir sadimo, ko se tla primerno osušijo in se ogrejejo vsaj na 8 °C. Za zelo zgodnje sorte je temperatura tal lahko za kakšno stopinjo nižja. Najbolje uspeva v peščeno-ilovnatih tleh. Temperaturne razmere v tleh za zdaj še niso izpolnjene.