Državni svet izglasoval veto na preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini (VIDEO)
Na 13. izredni seji je Državni svet odločal o Predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki ga je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem. Državni svetniki so predlog odložilnega veta z 20 glasovi za in petimi glasovi proti sprejeli.
Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki določa, da se v osmi alineji prvega odstavka in v drugem odstavku besedo »vrnitev« nadomesti z besedo »priključitev«, s čimer bi se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve, je Državni zbor sprejel na 80. izredni seji 10. 9. 2024.
Predlagatelji odložilnega veta so v obrazložitvi med drugim zapisali, da poimenovanje vse od sprejetja zakona leta 2005 do leta 2019 ni bilo problematizirano. Leta 2019 je bil s strani skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Nemcem vložen prvi predlog spremembe poimenovanja praznika (Predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Že takrat se je Državni svet na sprejem navedene zakonske novele odzval z vetom in opozoril, da gre za politično motivirane spremembe v predvolilnem času. Državni zbor je takratni poziv Državnega sveta k ponovnemu razmisleku o ustreznosti sprejetega zakona upošteval in zakona ob ponovnem odločanju ni sprejel.
Kot leta 2019 so predlagatelji odložilnega veta ponovno opozorili, da v zvezi s spremembo poimenovanja obstoječega praznika med Primorci ni bil izveden noben referendum ali raziskava. Sklicujejo se na zgodovinska dejstva in sicer, da je bila Primorska vedno večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom, tako kot ostalo slovensko ozemlje, ki je bilo pred 1. svetovno vojno del Avstro-Ogrske. Po 1. svetovni vojni je bila priključena k Republiki Italiji, s Pariško mirovno pogodbo leta 1947 pa vrnjena Sloveniji. Menijo, da že zaradi dejstva, da je Primorska vedno bila del slovenskega narodnostnega ozemlja, ne moremo govoriti o priključitvi, temveč vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja.
»Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom »priključitev« zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona v takšni obliki lahko sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker nasprotnikom z italijanske strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno in ne vrnjeno ozemlje,« so opozorili predlagatelji odložilnega veta.
