Drsanje na lastno odgovornost

Med vodnimi površinami, ki so v teh dneh zaledenele, je tudi ljubljanski Koseški bajer. Začudeno smo minuli četrtek pogledali človeka, ki je na delu ledene ploskve poskakoval, nato pa se znašel v ledeno mrzli vodi. Kmalu smo spoznali, da gre zgolj za zelo koristen prikaz gasilcev Gasilske brigade Ljubljana, kaj se lahko zgodi, če je led pretanek. Ob Koseškem bajerju so gasilci pokazali padec, ko ledena ploskev ni dovolj debela, in reševanje iz vode. Slednje je zahtevno. Spomnimo: pred leti so nesrečnega drsalca, ki se mu je udrl led na Blejskem jezeru, iz vode lahko rešili le s pomočjo policijskega helikopterja.
»Skoraj vsako leto se pozimi in ob nizkih temperaturah zgodi kakšna nesreča,« je povedal svetovalec za javno gasilsko službo GB Ljubljana Robert Okorn. »Ljudje se žal prehitro odločajo za hojo ali drsanje na ledu. Enkrat na leto se zagotovo zgodi, da nas pokličejo na pomoč. Danes smo želeli le prikazati, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se odločili za hojo ali drsanje po pretankem ledu. Nikoli ne vemo, kako debela je ploskev, zato občanom svetujem, naj za rekreacijo v naravi raje poiščejo druge, trdnejše površine, kjer bodo mnogo bolj varni in se bodo mnogo bolj varno gibali.« Zadnja večja nesreča se je zgodila 25. januarja 2016, ko so v zgodnjem popoldnevu trije sprehajalci, ki so prečkali Koseški bajer, padli v mrzlo vodo. Takrat 53-letni moški je hodil spredaj, za njim pa 28-letna ženska z dveletnim otrokom. Žensko z otrokom so iz vode rešili očividci, moškega pa so na obrežje potegnili gasilci. Na bregovih Koseškega bajerja je kar več opozorilnih tabel, ki prepovedujejo hojo in drsanje na ledu, vendar se tudi tokrat za to opozorilo ni zmenil nihče.


V sredo se je udrl led dvema otrokoma, starima devet in sedem let, in sicer na zaledenelem ribniku na zasebni parceli v Ljubljani. Eden od otrok je sam splezal na varno, drugi pa je ostal v vodi, iz katere so ga rešili svojci in ga oživljali do prihoda reševalcev, ti so ga prevzeli v nadaljnjo oskrbo.

Ni 100-odstotne varnosti

Za ta konec tedna meteorologi napovedujejo sončno vreme in nadaljevanje nizkih temperatur, zaradi katerih so deli Cerkniškega jezera, največjega slovenskega jezera, zamrznili. A ledena ploskev ni najbolj trdna, Cerkniško jezero pa ima tudi druge pasti. Zato Notranjski regijski park, civilna zaščita in občina Cerknica opozarjajo, da območje jezera ni urejeno drsališče: »Na drsanje na zaledenelem jezeru se podajate na lastno odgovornost, svetujemo pa vam skrajno previdnost. Cerkniško jezero je presihajoče, vodostaj te dni vztrajno pada, na dnu pa so požiralniki, zato se dogaja, da voda pod ledom nenadoma presahne in drsalec lahko kaj hitro pristane v ledeni vodi.« Eva Kobe, ki skrbi za stike z javnostjo v Notranjskem regijskem parku, še dodaja: »Ne pozabimo, da smo še vedno v obdobju epidemije koronavirusne bolezni, zaradi katere so reševalne ekipe, zdravstveno osebje in bolnišnične kapacitete čezmerno obremenjeni. Zato se raje izognimo aktivnostim, ki zaradi gneče predstavljajo tveganje okužb, obenem pa tudi nevarnosti poškodb ali utopitve. Upoštevati je treba vse veljavne omejitve, povezane z druženjem in prehajanjem občinskih meja ter regij.«

Nesreča nikoli ne počiva, predvsem na tankem ledu ne. »Vsako zimo se pojavita vprašanji, kdaj so zaledenele površine dovolj varne za gibanje in kako to ugotoviti,« pravijo na Upravi RS za zaščito in reševanje. Zavedati se moramo, da na ledu ni stoodstotne varnosti. Pri izračunu dopustnih obremenitev ledu moramo upoštevati njegovo debelino, trdnost, kakovost ter varnostno razdaljo med objekti na njem, dodajajo na upravi: »Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša. Pri kakovosti so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.«

Prelomi in suhe razpoke niso nevarni, zelo pa moramo biti pazljivi pri mokrih prelomih. »Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost,« pravijo na Upravi RS za zaščito in reševanje. »Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih, moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je preveč obremenjen in se bo začel pogrezati. Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča za obremenitev skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev.«