Družina v zahvalo podarila srebrnike

V Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah so izpeljali prve Karlovškove dneve z željo, da bi še naprej ohranjali spomin na velikana slovenske narodopisne dediščine Jožeta Karlovška. V cerkvi sv. Marjete jih je odprl župan mag. Marjan Hribar, sledil pa je koncert opernega pevca in solista Matjaža Robavsa ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika.

O umetniku je govoril sin Matjaž.

Predstavila sta slovenske narodne pesmi, v cerkvi pa se je s svojimi likovnimi deli predstavila Jožetova vnukinja Julija, ki veliko ustvarjalnega navdiha za svoje slike najde v slovenskih ornamentih, ki jih rada ustvarja in predstavlja na sodoben način.

Slovenski ornament

Na osrednjem trgu v Šmarjeti, kjer je tudi Karlovškova rojstna hiša, ki se zdaj imenuje Dvorec Gregorčič, je potekala slikarska delavnica z Julijo Karlovšek. Otroci so risali motive slovenskega ornamenta ter izdelovali nakit s steklenimi perlami. Obiskovalcem je družina velikega umetnika in stavbenika predstavila tudi kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek, s katero želijo obujati okraske, ki jih je neutrudno zbiral in ustvarjal. Ves dan je bila v restavraciji Dvorca Gregorčič na voljo posebna kulinarična jesenska ponudba jedi po Karlovškovo.

Na trgu je potekal pogovor o slikarju, na katerem so sodelovali Matjaž Karlovšek, Jožetov sin, ki je z obiskovalci delil spomin na očeta, Jožetova vnukinja Katarina, ki je zasnovala kolekcijo Slovenski ornament, in še vnukinja Julija. Pogovor je vodila Klavdija Kotar.

Župan občine Šmarješke Toplice je slavnostno odkril napis Karlovškov trg v središču Šmarjete, umetnikova družina pa je županu podelila Karlovškov srebrnik za zasluge in v znak hvaležnosti za ohranjanje spomina na Jožeta Karlovška in njegovo neprecenljivo kulturno dediščino. Enako priznanje, torej srebrnik, so namenili tudi Nini in Mihu Gregorčiču, ki sta z nakupom in prenovo Karlovškove rojstne hiše umetniku in stavbeniku postavila trajen spomin. Program se je zaključil z nastopom okteta Jurija Dalmatina.

Vnukinji Julija (levo) in Katarina

»Družina Karlovšek je zelo hvaležna, da v občini Šmarješke Toplice ohranjajo spomin na našega dedka Jožeta in da s Karlovškovimi dnevi, ki bodo po besedah direktorice Zavoda za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice Darinke Bobnar postali tradicionalni, ohranjajo njegovo kulturno in etnografsko dediščino Slovenije,« je povedala vnukinja Katarina.

Prejel Prešernovo nagrado

Jože Karlovšek (1900–1963) je bil neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu. Bil je vneti zbiralec slovenskih bajk in pripovedk ter avtor prve ilustrirane knjige o slovenski mitologiji. Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela oral ledino na tem področju.

Z neomajno vztrajnostno, predanostjo in ljubeznijo se je posvetil slovenskim ornamentom, ki so izraz lokalne kulture in predstavljajo neprecenljivo vrednost etnične vsebine. Z neverjetnim opusom se je zapisal med velikane slovenske narodopisne dediščine. Čeprav je v slovenskem merilu po mnenju mnogih opravil izjemno, neprecenljivo delo, je to prevečkrat utonilo v pozabo. Več njegovih originalnih risb in zapisov še vedno čaka na objavo. Tudi v gradbeništvu je pustil neizbrisen pečat. Pred drugo svetovno vojno je kot gradbeni strokovnjak sodeloval pri gradnji tovarne Celuloza v Vidmu pri Krškem, po vojni pa pri izgradnji nove Kartonažne tovarne v Ljubljani in Papirnice na Količevem pri Domžalah.

Izdelke krasijo ornamenti Jožeta Karlovška. Fotografije: osebni arhiv

Že leta 1931 je ustanovil in vodil tovarno za fino keramiko Dekor v Ljubljani. Projektiral in patentiral je votlo opeko za montažne opečne strope in preklade z imenom Radomka. Leta 1953 je prejel naziv iznajditelj za postopek slikanja na les z lužnimi barvami, sedem let pozneje pa Trdinovo nagrado za življenjsko delo in prispevek k znanosti. Nazadnje je bil zaposlen na srednji gradbeni šoli v Ljubljani, kjer je predaval tehnične predmete in sestavljal strokovne učbenike. Leta 1951 je kot sestavljavec najboljših tehničnih učnih knjig prejel Prešernovo nagrado, kar mu je zelo veliko pomenilo.

Dneve v spomin na velikana slovenskega ornamenta je organiziral Zavod za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice v sodelovanju z občino Šmarješke Toplice in družino Karlovšek.