PREDLOG MILIJONARJA SIMIČU
Pozor, država bi vas obdavčila s tem novim davkom
Nekateri so na kriptotrgu veliko zaslužili, državi pa nič plačali.
Odpri galerijo
Ivan Simič. FOTO: Roman Šipić, Delo
Država želi svoj delež od tistih posameznikov, ki trgujejo s kriptovalutami. Finančna uprava RS (Furs), ki jo vodi Ivan Simič, je tako pristojnemu ministrstvu predlagala, da se po 10-odstotni stopnji obdavči prodajna vrednost kriptovalut. Da, prav ste prebrali: ne dobiček, ampak prihodek od prodaje, ki bi ga morali plačati tudi ob zamenjavi kriptovalute za neko stvar, avto denimo.
Kaj si o tem misli Damian Merlak, kriptostrokovnjak in milijonar, ki je zaslovel s kriptomenjalnico Bitstamp? Najprej opozarja, da ni vsako izplačilo iz kriptomenjalnice enako dobičku in da lahko predstavlja tudi izgubo. Predlaga, da se od osnove za obdavčitev odštejejo nakazila na menjalnico in se tako obdavčuje samo razlika med nakazanim in dejansko izplačanim denarjem: »V e-davkih, bi čisto enostavno dodali obrazec za vnos vsakega vplačila in izplačila na transakcijski račun, aplikacija pa bi na podlagi tega obračunala davek. Dokler izplačila ne bi presegla vplačil, davka ne bi bilo.« Pa izenačitev z delnicami? »Rešitev obdavčenja kapitalskih dobičkov je sicer najbolj logična, vendar v primeru kriptovalut predstavlja težavo računovodenje poslov, katerega velika večina investitorjev do sedaj ni počela, poleg tega pa je kriptovalute mogoče menjati eno za drugo, kar povzroči še večjo zmedo pri takem načinu izračuna.«
Kako se bo razpletlo, bomo šele videli. Še vedno pa naj bi bila možnost, da bo obdavčen dobiček in ne prihodek, kot je predlagal Furs. Vprašanje pa je, po kakšni davčni stopnji. Glede na to, da je država predlagala desetodstotni davek na prihodke ustvarjene s kriptovalutami, pri delnicah pa je dobiček obdavčen s 27,5 odstotka (odvisno od trajanja imetništva se vsakih pet let zmanjša), bi lahko bila na koncu obdavčitev dobička še višja? »Možna je, vemo da je dobiček od trgovanja izvedenih finančnih instrumentov obdavčen s 40 %. Smiselna pa seveda ni. Razlika v stopnji lahko ostane enaka, saj za večino začetni vložek ne bo predstavljal znatnega znižanja osnove. Gre predvsem za poštenost do tistih, ki bodo ustvarili izgubo ali nič,« pojasnjuje Merlak.
(PRIMER 1) V praksi bi v primeru, ko imamo 10-odstotno rast, to pomenilo:
1. Kupimo za 1000 evrov neke kriptovalute.
2. Vrednost zraste za desetino, na 1100 evrov.
3. Imetnik kriptovalute jo proda za prej omenjen znesek, torej ima 100 evrov dobička.
4. Furs obdavči prihodek, to je 1100 evrov, po desetodstotni stopnji. To pomeni, da v državno blagajno vlagatelj prispeva 110 evrov.
5. Trgovalcu ostane 990 evrov, torej manj, kot je vložil in kljub 10-odstotni rasti.
(PRIMER 2) Še nekoliko bolj nenavaden je primer, ko bi ustvarili izgubo:
1. Kupimo za 1000 evrov neke kriptovalute.
2. Vrednost se zmanjša za desetino, na 900 evrov.
3. Ker potrebujemo denar za popravilo počene cevi, kritpovaluto prodamo po tej ceni in ustvarimo stotak izgube.
4. Furs obdavči prihodek, to je 900 evrov, z 10-odstotno stopnjo. To pomeni, da je vaš kupček še za 90 evrov manjši.
5.Trgovalcu od začetnih 1000 evrov ostane 810 evrov (19-odstotna izguba).
No, za drugi primer je Furs predvidil sledeče: če bo zavezanec izgubo lahko dokazal (preverjale se bodo vse transakcije, pri tem pa se ob večjem številu transakcij posameznika lahko zgodi, da davčna ugotovi, da pravzaprav opravljate dejavnost, kar bi zavezancu prineslo nove neprijetnosti), davek odpade.
Naj dodamo, da v izračunih nismo upoštevali trgovalnih provizij, ki navadno nastanejo tako pri nakupu kot prodaji kriptovalut in seveda zmanjšujejo kupček vlagatelja.
Nekaterim se zdi bistveno bolj smiselno, da bi bile kriptovalute obdavčene tako kot delnice. To pomeni, da bi bil dobiček (razlika med prodajno in nakupno ceno) ob odsvojitvi obdavčen s 27,5-odstotnim davkom, s tem da je vsakih pet let imetništva obdavčitev nižja (po 20 letih davka ni). Če to preslikamo na zgornja dva primera:
– V prvem primeru, ko smo imeli 100 evrov dobička, bi država od tega vzela 27,5 odstotka ali 27,50 evra.
– V drugem primer smo ustvarili izgubo, to pomeni, da tudi država ne more nič vzeti.
Predlog Ivanu Simiču
Kaj si o tem misli Damian Merlak, kriptostrokovnjak in milijonar, ki je zaslovel s kriptomenjalnico Bitstamp? Najprej opozarja, da ni vsako izplačilo iz kriptomenjalnice enako dobičku in da lahko predstavlja tudi izgubo. Predlaga, da se od osnove za obdavčitev odštejejo nakazila na menjalnico in se tako obdavčuje samo razlika med nakazanim in dejansko izplačanim denarjem: »V e-davkih, bi čisto enostavno dodali obrazec za vnos vsakega vplačila in izplačila na transakcijski račun, aplikacija pa bi na podlagi tega obračunala davek. Dokler izplačila ne bi presegla vplačil, davka ne bi bilo.« Pa izenačitev z delnicami? »Rešitev obdavčenja kapitalskih dobičkov je sicer najbolj logična, vendar v primeru kriptovalut predstavlja težavo računovodenje poslov, katerega velika večina investitorjev do sedaj ni počela, poleg tega pa je kriptovalute mogoče menjati eno za drugo, kar povzroči še večjo zmedo pri takem načinu izračuna.«
Kako se bo razpletlo, bomo šele videli. Še vedno pa naj bi bila možnost, da bo obdavčen dobiček in ne prihodek, kot je predlagal Furs. Vprašanje pa je, po kakšni davčni stopnji. Glede na to, da je država predlagala desetodstotni davek na prihodke ustvarjene s kriptovalutami, pri delnicah pa je dobiček obdavčen s 27,5 odstotka (odvisno od trajanja imetništva se vsakih pet let zmanjša), bi lahko bila na koncu obdavčitev dobička še višja? »Možna je, vemo da je dobiček od trgovanja izvedenih finančnih instrumentov obdavčen s 40 %. Smiselna pa seveda ni. Razlika v stopnji lahko ostane enaka, saj za večino začetni vložek ne bo predstavljal znatnega znižanja osnove. Gre predvsem za poštenost do tistih, ki bodo ustvarili izgubo ali nič,« pojasnjuje Merlak.
Nov predlog
Na podlagi odziva državljanov so na Finančni upravi RS (Furs) pripravili nov predlog obdavčitve dohodkov iz naslova virtualnih valut. Predlagali bodo, naj se obdavčitev začne pri doseženi meji 15.000 evrov unovčenega zneska virtualne valute oziroma od dobička, ustvarjenega s prodajo virtualnih valut. Po predlogu, ki so ga na Fursu objavili v začetku tedna, so predlog dopolnili tudi z možnostjo obdavčitve na ta način ustvarjenega dobička. V tem primeru bi stopnja davka znašala 25 odstotkov. »Zavezanci bodo torej imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve - glede na unovčeni znesek ali pa glede na ustvarjeni dobiček. Vsak se bo sam odločil, katero možnost bo izbral,« so sporočili iz Fursa. Ob tem poudarjajo, da se ta predlog nanaša samo na fizične osebe, davčne rezidente Slovenije, ne pa tudi na pravne osebe.
Na podlagi odziva državljanov so na Finančni upravi RS (Furs) pripravili nov predlog obdavčitve dohodkov iz naslova virtualnih valut. Predlagali bodo, naj se obdavčitev začne pri doseženi meji 15.000 evrov unovčenega zneska virtualne valute oziroma od dobička, ustvarjenega s prodajo virtualnih valut. Po predlogu, ki so ga na Fursu objavili v začetku tedna, so predlog dopolnili tudi z možnostjo obdavčitve na ta način ustvarjenega dobička. V tem primeru bi stopnja davka znašala 25 odstotkov. »Zavezanci bodo torej imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve - glede na unovčeni znesek ali pa glede na ustvarjeni dobiček. Vsak se bo sam odločil, katero možnost bo izbral,« so sporočili iz Fursa. Ob tem poudarjajo, da se ta predlog nanaša samo na fizične osebe, davčne rezidente Slovenije, ne pa tudi na pravne osebe.
(PRIMER 1) V praksi bi v primeru, ko imamo 10-odstotno rast, to pomenilo:
1. Kupimo za 1000 evrov neke kriptovalute.
2. Vrednost zraste za desetino, na 1100 evrov.
3. Imetnik kriptovalute jo proda za prej omenjen znesek, torej ima 100 evrov dobička.
4. Furs obdavči prihodek, to je 1100 evrov, po desetodstotni stopnji. To pomeni, da v državno blagajno vlagatelj prispeva 110 evrov.
5. Trgovalcu ostane 990 evrov, torej manj, kot je vložil in kljub 10-odstotni rasti.
(PRIMER 2) Še nekoliko bolj nenavaden je primer, ko bi ustvarili izgubo:
1. Kupimo za 1000 evrov neke kriptovalute.
2. Vrednost se zmanjša za desetino, na 900 evrov.
3. Ker potrebujemo denar za popravilo počene cevi, kritpovaluto prodamo po tej ceni in ustvarimo stotak izgube.
4. Furs obdavči prihodek, to je 900 evrov, z 10-odstotno stopnjo. To pomeni, da je vaš kupček še za 90 evrov manjši.
5.Trgovalcu od začetnih 1000 evrov ostane 810 evrov (19-odstotna izguba).
No, za drugi primer je Furs predvidil sledeče: če bo zavezanec izgubo lahko dokazal (preverjale se bodo vse transakcije, pri tem pa se ob večjem številu transakcij posameznika lahko zgodi, da davčna ugotovi, da pravzaprav opravljate dejavnost, kar bi zavezancu prineslo nove neprijetnosti), davek odpade.
Naj dodamo, da v izračunih nismo upoštevali trgovalnih provizij, ki navadno nastanejo tako pri nakupu kot prodaji kriptovalut in seveda zmanjšujejo kupček vlagatelja.
Kaj če bi bile kriptovalute obdavčene kot delnice?
Nekaterim se zdi bistveno bolj smiselno, da bi bile kriptovalute obdavčene tako kot delnice. To pomeni, da bi bil dobiček (razlika med prodajno in nakupno ceno) ob odsvojitvi obdavčen s 27,5-odstotnim davkom, s tem da je vsakih pet let imetništva obdavčitev nižja (po 20 letih davka ni). Če to preslikamo na zgornja dva primera:
– V prvem primeru, ko smo imeli 100 evrov dobička, bi država od tega vzela 27,5 odstotka ali 27,50 evra.
– V drugem primer smo ustvarili izgubo, to pomeni, da tudi država ne more nič vzeti.
