Državi ni mar za Rižano

Ob junijskem izlivu skoraj 10.000 litrov kerozina v kraško podtalje v Dolu pri Hrastovljah so mediji zaskrbljeno pisali le o trenutni nevarnosti za zajetje pitne vode ob izviru Rižane, le redki pa o tem, da sta že desetletja ogrožena tako izvir kot 14 kilometrov dolga reka z vsemi ribami, obvodnimi in vodnimi živalmi ter rastlinjem vred. Velik predel je namreč zaščiten z Naturo 2000.


Med tistimi, ki na tako nevzdržno stanje opozarjajo že leta, so tudi člani Ribiške družine Koper. Njen zastopnik Miha Bertok pravi, da Rižano, ki izvira pod Kraškim robom slavniške planote blizu vasi Hrastovlje, poleg železnice ogrožajo tudi prebivalci okoliških vasi. Ti večinoma nimajo urejene kanalizacije, redke so tudi vodotesne greznice. Skoraj vse odplake tako odtekajo v naravo in poniknejo v kraško podzemlje. Enako nevarne so Slovenske železnice in državni upravljavci cest. Prva po strmi progi prevaža najrazličnejše naftne derivate, kisline in druge okolju in pitni vodi nevarne surovine, nedolžne pa niso niti kemikalije za zatiranje plevela ob progi. Drugi pa meteorne vode, pomešane z ostanki nevarnih snovi z vozišč, spuščajo po meteornih kanalih v naravo. Pravih in dobro vzdrževanih lovilcev olj pa ni nikjer.

Država se ne zmeni

Nič drugače ni pod zajetjem Rižane, kjer reko najprej ogroža neurejeno stanje pri izvajanju vodnih pravic, saj Rižanski vodovod poleti ne zagotavlja minimalnega pretoka v matični reki, temveč vse presežke najprej pošlje zasebni ribogojnici Rižana. Zgornji del reke zatem po Bertokovem mnenju ogroža še ribogojnica, ki ob tej količini kalifornijskih postrvi (šarenk) nima urejene čistilne naprave za prečiščevanje ribjih izločkov, usedalni bazen za fekalije pa da je premajhen. Dokaz za to je ogromno alg takoj za iztokom iz ribogojnice. V srednjem in spodnjem delu reke poleg SŽ (ta je v 60. letih prejšnjega stoletja progo zgradila v strugi Rižane, reko pa prestavila v novo strugo tik ob njej) in državnih cest vodotok ogrožajo še stanovalci okoliških vasi Cepkov, Rižane, dela Dekanov in drugih zaselkov, ki nimajo kanalizacije in vanjo direktno spuščajo fekalije in vodo, obremenjeno s kemikalijami za pranje posode in perila. Zato poleti tam neznosno smrdi. Povrhu kmetje in stanovalci iz nje jemljejo vodo za zalivanje vrtov in njiv.


Čeprav je Rižana z Naturo 2000 zaščitena od izvira do Pobegov, prav tako lagunski del (Škocjanski zatok) ob izlivu v morje, so edini pravi zaščitniki ribiči RD Koper. Ti so junija preventivno izlovili več postrvi za ohranitev genskega materiala v primeru pogina (poleg križanca postrvi v njej živi več vrst drugih zaščitenih vrst rib, denimo jegulja) in jih preselili na varno, kjer bodo čakale, dokler ne bo jasno, ali bo kerozin ob večjem deževju dosegel reko. Opozarjajo, da je državnim organom očitno vseeno, kaj se bo tam dogajalo z živalskimi vrstami. Za državo so, pravi Bertok, problem le poplave, ne pa vzdrževanje in umno upravljanje zapornic in drugih vodnih objektov na Rižani, pa premajhna vodnatost rek poleti in pozimi ter prevelik odjem vode iz nje. Če bi ji res bilo kaj mar, ne bi že 40 let le iskala dodatnih virov za pitno vodo, skupaj z občino Koper in sredstvi EU pa bi že zdavnaj zgradila kanalizacijo v vsako vas ob Rižani ali nad njo.