Državni svetniki z vetom nad zdravstveni interventni zakon (VIDEO)
Državni svet je na današnji izredni seji izglasoval veto na zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je DZ sprejel minuli teden. Poslanci bodo morali o interventnem zakonu odločati znova, kar bi utegnili storiti že na petkovi izredni seji.
Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki ga je DZ v četrtek sprejel s 47 glasovi za in 25 proti, med drugim prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno.
Med drugim tudi znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni ter omejuje višino nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, ki po novi ureditvi ne bo smela biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače.
DZ bo moral tako o zakonu glasovati znova, tokrat bo za njegovo potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. DZ bi utegnil o tem odločati že v petek, ko je predvidena izredna seja, na kateri bi obravnavali predlog sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga vložili v SDS. O sklicu izredne seje se bo sicer kolegij predsednice DZ dogovoril na sredini seji.
Ti dve rešitvi sta zmotili predstavnike delodajalcev v DS, ki so predlagali odložilni veto. »Podaljšanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni bo ponovno in dodatno obremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav,« je dejal vodja interesne skupine delodajalcev Jože Smole. Kot je dodal, bo to pomenilo veliko povečanje stroškov za gospodarstvo, po prvih ocenah skoraj 80 milijonov evrov.
Po navedbah delodajalcev ne drži, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila plače v breme delodajalcev zmanjšuje odgovornost delodajalca za delavce v smislu varnosti in zdravja pri delu, kar naj bi vplivalo na zviševanje absentizma. Kot je dejal Smole, so le trije odstotki boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katero niso niti odgovorni niti nanj nimajo vpliva.
Poudaril je še, da se je slovenska podjetja v zadnjem času že obremenilo s številnimi novimi oziroma višjimi dajatvami, nadaljujejo pa se tudi nenehne napovedi o uvedbi dodatnih finančnih in administrativnih bremen.
Predstavniki delodajalcev nasprotujejo tudi novi omejitvi višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. To je po njihovi oceni neutemeljeno in med prejemnike nadomestila vnaša neenakost z vidika razmerja med vplačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila.
Smole je še opozoril, da se o omenjenih rešitvah predlagatelj prehodno ni ne posvetoval, še manj pa uskladil s predstavniki gospodarstva, ki ga bodo sprejete rešitve prizadele v bistveni meri.
