DS z vetom odložil vnovično izročanje računov

Državni svet je na današnji izredni seji z 20 glasovi za in osmimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se vnovič uvaja obveznost izročanja računa potrošniku za kupljeno blago oz. prejeto storitev.

DZ je novelo zakona o davčnem potrjevanju računov sprejel prejšnji četrtek. V njej je med drugim zapisano, da mora zavezanec pri gotovinskem poslovanju za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Če tega ne stori, mu grozi globa v višini 40 evrov. Račun je lahko tako v papirnati kot elektronski obliki.

Obveznost, ki je pred leti že veljala

Obveznost izročitve računa potrošnikom kot tudi sankcioniranje tistih, ki računa ne prevzamejo, je pred leti že veljala. Ukinjena je bila januarja lani, ko se je z novelo zakona o davku na dodano vrednost določilo, da je zavezanec dolžan izročiti račun kupcu le na njegovo zahtevo. Toda s tem se je po ugotovitvah vlade ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.

Izglasovanje odložilnega veta so predlagali člani komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, državni svetniki pa so ga brez razprave podprli. Pobudnikom se zdi med drugim nesprejemljivo prelaganje odgovornosti izdaje računa na kupca, s tem ko mu za morebiten neprevzem računa grozi globa.

Glasovanje še enkrat

DZ bo moral zdaj o noveli glasovati še enkrat. Takrat jo bo morala podpreti več kot polovica vseh poslancev, torej najmanj 46.

Odločanja o vetu se je na današnji novinarski konferenci po seji vlade dotaknil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Sam bi si želel, kot je dejal, da ne bi bilo potrebe po vnovični uvedbi obveznosti izročanja računa potrošniku za kupljeno blago oz. prejeto storitev, a se je v praksi pokazalo, da je bil v nekaterih dejavnostih zaznan znaten izpad števila izdanih računov.

»V preteklosti, ko je ukrep obvezne izdaje in sprejemanja računov veljal, je ta zakon deloval preventivno. Inšpektorji so kupce zgolj opozarjali, nikoli ni bila izrečena nobena globa. To je smer, ki jo mislimo zasledovati po sprejemu tega zakona,« je odgovoril glede pomislekov državnih svetnikov zaradi glob, ki jih zakon določa za kupce, če od prodajalca ne prevzamejo izdanega računa.