Duhovnik Simon brskal po jamah in odkril nekaj neverjetnega (FOTO)
Na Šenturški Gori pod Krvavcem je 7. marca 1897, torej že pred 126 leti, umrl župnijski upravitelj Simon Robič, ki je od 1874. pa vse do smrti služboval v tamkajšnji župniji, kjer je tudi pokopan. Rodil se je v družini malega kmeta Jakoba Robiča v Kranjski Gori 11. februarja 1824, v duhovnika pa so ga posvetili leta 1850.
Kot kaplan je najprej služboval v različnih gorenjskih krajih, dokler ga niso imenovali za upravitelja župnije na Šenturški Gori. To so sicer 1. januarja 2020 pridružili župniji Cerklje na Gorenjskem.
Narava ga je od nekdaj pritegovala
Robič je bil velik naravoslovec, strokovnjak na številnih področjih, med drugim biolog, botanik, geolog, jamar, zoolog, narodni buditelj, planinec in publicist. Skozi življenje ga je vodila močna narodna zavest, zavzemal se je tudi za ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Nad naravoslovjem se je navduševal že v gimnazijskih letih, zlasti ga je pritegovala botanika. A kljub zanimanju za naravo je najprej dokončal študij filozofije, nato pa zakorakal v bogoslovje.
10.700 primerkov obsega njegova zbirka mehkužcev.
Robič se je izkazal tudi kot strasten zbiralec in popisovalec posameznih rastlinskih vrst, zanimalo ga je prav vse, cvetlice, živali, tudi najmanjše, brskal je po najbolj skritih kotičkih. In nabiral je najrazličnejše vrste, potikal se je po strmih gorah in nevarnih prepadih ter jamah svoje domovine. Ponašal se je z velikimi in bogatimi zbirkami, največjo je oddal Kranjskemu deželnemu muzeju.
Zbiral je tudi kamnine in minerale, odkril je Mokriško jamo in v njej popolno okostje jamskega medveda, ki ga zdaj hranijo v v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Nabiral je planinske polže in med drugim odkril 10 zanimivih primerkov, od katerih jih je kar pet poimenovanih po njem. Njegova celotna zbira mehkužcev obsega več kot 10.700 primerkov. Svoje ugotovitve je objavljal v strokovnih publikacijah, njegovo gradivo pa je pogosto osnova zbirk Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani.
Odkril je Mokriško jamo in v njej popolno okostje jamskega medveda, ki ga zdaj hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.
Zaradi njegove pionirske vloge pri raziskovanju jam na območju Domžal in Moravč so domžalsko jamarsko društvo ob ustanovitvi leta 1961 poimenovali prav po Simonu Robiču. V njegov spomin so ob Jamarskem domu na Gorjuši pri Domžalah junija 1974 postavili doprsni kip, ki je bil sploh prvi doprsni kip pri nas, postavljen v čast speleologu.
